Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti : Narodna in univerzitetna knjižnica (1. del)

Knjiga ponuja eruditski uvid ne le v skrbno sestavljen popis srednjeveškega, skoraj v celoti neznanega rokopisnega gradiva, temveč jih skozi izjemno kontekstualizacijo vseh pomembnih okoliščin povezuje v nova spoznanja in odstira pot prihodnjim raziskovanjem naše pisne kulturne in znanstvene dediščine.

Avtorica že v uvodu natančno osvetljuje vse pomembne okoliščine raziskave, metodologije, navezave na pretekla dela in najvidnejše izsledke, poleg tega pa pomenljivo vsebino svojega dela postavi v vse potrebne širše okvire. Knjiga prinaša tudi urejene sezname in kazala osebnih in krajevnih imen, vseh primerjalno navedenih rokopisov ter literature. Spremno besedo je prispeval akademik prof. dr. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V osrednjem delu sledi popis 63 enot rokopisnih fragmentov, od tega 20 rokopisov ali delnih rokopisov in 43 enot fragmentov, med katerimi je nekaj fragmentnih gruč. To gradivo je skoraj v celoti popisano in ovrednoteno prvič. Za kontekstualizacijo fragmentov in rokopisov v njihovo zgodovinsko življenje in kulturno življenje je v katalog vključila osnovno signaturno postavitev, opis izvora fragmenta, njegove vloge v prvotni in poznejši rabi, materialnih lastnosti in kodikoloških podatkov ter predstavitev vsebine in paleografskih potez. Pomembne so informacije o vezavi (kjer jih najdemo), pisavi in vsebini, še posebno o imenih, ki so z rokopisi povezani, od naročnikov do prepisovalcev, lastnikov in avtorjev oblikovalcev teksta. Vse to je pomembno za odpiranje kašče spomina, da vzpostavimo dialog s svojo kulturno in znanstveno zgodovino. Katalog odlikuje želja avtorice, da upošteva prav vse, kar je moč prepoznati v in na vsakem rokopisnem spomeniku.

Tudi po stoletjih, ki so minila od nastanka, so rokopisi in preostanki rokopisov zgovorni dokumente bralne kulture, razgledanosti in želje po znanju in lepoti. Nastala je odlična monografija, ki pa bo zaradi velikega števila neobravnavanih rokopisnih del in fragmentov dobila še dve nadaljevanji – srednjeveški rokopisni fond Narodne in univerzitetne knjižnice je namreč največji tovrstni v Sloveniji.

Iz recenzije:

»Pričujoči rokopis knjige Nataše Golob predstavlja pomemben prispevek k poznavanju srednjeveške rokopisne dediščine na Slovenskem. Avtorica nam odstira na videz nepomembne marginalnosti, ki pa nas pravilno zložene v mozaik opozarjajo na neprecenljivo bogastvo preteklosti, ki nas oplaja, bogati ter nas formira kot duhovna bitja. Knjiga je plod minucioznega dela, ki ne pozna bližnjic in zasilnih rešitev. Z njo Nataša Golob ponovno dokazuje svoje široko in poglobljeno znanje, ki si ga je pridobila v dolgoletni znanstveni karieri. Slovenska medievistika je s tem pridobila pomemben pripomoček, ki bo v prihodnje spodbudil in omogočil nadaljnje raziskave na polju umetnostne in kulturne zgodovine.« (recenzent dr. Janez Mlinar)

O avtorici:

Ddr. Nataša Golob je bila do upokojitve redna profesorica za umetnost srednjega veka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predavala je na katedri za občo umetnostno zgodovino, tudi na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo o strukturah in razvoju antične in srednjeveške knjige, bila predstojnica oddelka, prodekanja za študijske zadeve in predstavnica v senatu Filozofske fakultete. Poleg predavateljskega in raziskovalnega dela je s predmeti Uvod v ikonografijo in Kodikologija uvedla nove študijske vsebine, vzpostavila je tudi redno izobraževanje za osnovno- in srednješolske učitelje umetnostne zgodovine. Je vrhunska poznavalka srednjeveških rokopisov, ki se je podpisala pod številne objave doma in v tujini, v uglednih publikacijah; je udeleženka znanstvenih simpozijev, vabljena predavateljica, prejemnica uglednih štipendij v tujini, zunanja svetovalka in članica predsedstva Mednarodnega komiteja za latinsko paleografijo. Je tudi avtorica in soavtorica odličnih razstav in učbenikov, ki znanje uspešno posreduje tako s knjigami za otroke kot tudi z znanstvenimi in poljudnimi deli, izjemnimi javnimi predavanji ter nastopi na radiu in televiziji.