Zastavljena je kot konstruktivna kritika ruskega in evropskega formalizma, ki je preko strukturalizma postal ena od najvplivnejših smeri v moderni humanistiki. Je odličen (tj. znanstveno dosleden in razmeroma poljuden) prikaz družbenega, umetnostnega in znanstvenega konteksta, v katerem so nastali in se razvijali njegovi koncepti. Vendar je to le ena plat tega dela. Še pomembnejši je očrt sociološke metode za proučevanje literature, ki poskuša to, kar je v književnosti posebnega (umetnostnega), osvetliti z vidika drugih področij družbenega življenja, ne da bi književnost reducirali na mehaničen odraz drugih družbenih sfer.

Ta razsežnost Formalne metode in ostalega Bahtinovega opusa nima samo zgodovinskega pomena. Uveljavila se je tudi v znanstvenem in pedagoškem delu na področju tuje in slovenske rusistike, slovenistike, primerjalne književnosti ter sociologije kulture.

S prevodom Formalne metode so dobili slovenski bralke in bralci v roke še zadnje veliko (filološko) delo Bahtinovega kroga brez posredovanja tujega jezika.