Razstava slovenskega paviljona na 17. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia se osredotoča na zadružni dom – večnamensko javno stavbo, praviloma postavljeno na podeželskih območjih. V vaseh, manjših mestih in na primestnih območjih se v njej izvajajo različne upravne, gospodarske, društvene in kulturne dejavnosti. Zadružni dom ima specifično arhitekturno tipologijo, katere značilnost je ustvarjanje notranjega javnega prostora, ki je pogosto osrednji prostor krajanov, spodbuja družbene interakcije in pomeni pomembno stičišče različnih vidikov delovanja lokalne skupnosti. Zadružni domovi so ostanek velikega jugoslovanskega projekta graditve zadružnih domov v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije. Na območju Slovenije je bila načrtovana mreža 523 zadružnih domov, od teh je bilo, kot je pokazala raziskava, v kratkem obdobju nekaj let zgrajenih več kot 300 stavb.

Razstava izpostavlja razsežnost projekta zgraditve zadružnih domov v danih zgodovinskih, prostorskih in organizacijskih okoliščinah, tako na začetku gradnje kot danes. Z uporabo prepoznavnih arhitekturnih elementov vzpostavlja razumevanje značaja in delovanja notranjega javnega prostora, katerega pomen je poudarjen s predstavitvijo samega projekta. Tema zadružnih domov ponuja možnosti za razumevanje, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila svobodno združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Zakaj so za družbo tako zelo pomembni, pa se zavemo zlasti v trenutkih, ko nam je možnost udejstvovanja in druženja odvzeta.