Janez Korošin (1935, Ljubljana) se je s fotografijo začel ukvarjati pri sedemnajstih letih v Fotoklubu Ravne na Koroškem pod mentorstvom Francija Kamnika. Delal je kot kemijski tehnik v Železarni Ravne, po odsluženem vojaškem roku pa se je zaposlil na Inštitutu Jožeta Stefana v Ljubljani, kjer je spoznal uveljavljenega fotografa Marjana Smerketa, ki ga je vpeljal v razstavno fotografsko dejavnost.

S fotografskim delovanjem se je začel resneje ukvarjati sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1966 je postal član Fotokluba Ljubljana in Fotogrupe Šolt, ki sta se leta 1968 združila v Fotogrupo Ljubljana Šolt, kjer so delovali nekateri izmed najvidnejših domačih fotografov tega časa. Kasneje je postal tudi član Društva fotografov Slovenije. Za svoje fotografsko delo je prejel tudi številna mednarodna priznanja in nagrade. Fotozveza Jugoslavije mu je leta 1977 podelila naslov mojster fotografije, leta 1996 pa ga je Fotografska zveza Slovenije počastila s priznanjem Janeza Puharja za življenjsko delo v fotografiji. Leta 2000 je od mednarodnega fotografskega združenja FIAP dobil naziv »ekscelenca FIAP«.

»Zaradi primarne sposobnosti fotografije, da kot oko zapisuje vidno realnost, je v mediju realizem vedno aktualen. Pomeni tudi temelj Korošinovega ustvarjanja. Radikalnih posegov pri njem skoraj ne najdemo, tu in tam pa vendarle naletimo na potezo, ki presega izhodiščno narativnost posnetka, tako v portretu in žanru kot tudi pri krajinah in na posnetkih detajlov.« Primož Lampič