Filmska glasba tokratne knjige se bo najprej ustavila pri najbolj glasbenem žanru – to je glasbeni film, imenovan tudi muzikal. Nadaljevali bomo s pogledom v zvoke znanstvene fantastike, ki predstavlja prav tako enega prvih filmskih žanrov, ki pa se glasbeno ni znal takoj opredeliti. Seveda to ni bila težava filmskih komponistov, temveč bolj možnosti in priložnosti, ki so jih le-ti imeli. Glasbeno popotovanje bomo nadaljevali po svetu filmske kriminalke, najbolj razvpitega žanra (in podžanrov) zlate dobe Hollywooda, ki doživlja svojo renesanso prav v današnjem času. Morda v nekoliko spremenjeni podobi, saj je prva bila mnogo bližje žanru film-noir, današnje kriminalke pa kar resničnemu življenju. Kakorkoli – pot nas bo peljala dalje v času nazaj, saj bomo poslušali zgodovinske filme, vsekakor prve (in naslednje) resnične spektakle, ki so privabili v kinodvorane trume gledalcev, in njihova glasba je predstavljala vsekakor eno največjih filmsko simfoničnih epizod v zgodovini sedme umetnosti. Knjiga se zaokrožuje s filmsko glasbo vojnih filmov, ki so svojstven fenomen filmskega sveta. Nikoli namreč ne vemo, kje se konča resnica, prava vojna drama dokumentarnosti, in kje se pričenja filmsko-vojna fikcija. To bi sicer lahko veljalo tudi za kriminalko (sploh sodobne verzije), a vendar upamo, da je svet mnogo bolj prizanesljiv, kako pa nam želijo filmske podobe večkrat pričarati. Vojni filmi največkrat niso drugega kakor pripoved o delih žalostne človekove zgodovine, ki pa se, žal, prehitro ponavlja in nadaljuje.
Iz knjige
Filmska glasba in s tem poslušanje filmov je osnovno in najbolj osredotočeno vodilo knjige, zato ste vsi, ki se boste zazrli v njene strani, toliko bolj vabljeni, da si filme ogledate – z ušesi. Verjamemo, da boste mnoge poznali, morda pa se med njimi najdejo tudi kakšni, ki vam še niso prišli pod roke, pa se bodo zato tem bolj prilegali vašemu raziskovanju. Seveda prav prek filmske glasbe, na katero vseskozi opozarjamo.
O avtorju:
Mitja Reichenberg živi in dela v Ljubljani, njegovo delo zadnjih 25 let je usmerjeno predvsem v teorijo in prakso filmske glasbe, v sam film in knjige ter predavanja o tem, v delo s filmom in gledališčem, v prostorske umetnosti, instalacije ter komponiranje glasbe za filme, gledališče, radio in televizijo – kjer je naredil že precej odmevnih projektov. Kot pianist nastopa v samostojnih avtorskih projektih in recitalih, na programih za Glasbeno mladino, igra pri nemih filmih, prav tako pa je večkrat glasbeni producent pri različnih snemanjih. Sicer pa je njegova bibliografija dostopna tudi preko programa COBISS in obsega preko 280 bibliografskih enot, od tega kar 86 monografskih publikacij, mnogo objavljenega gradiva je na internetu, glasbena, filmska, radijska in gledališka dokumentacija pa je pri producentih in/ali naročnikih del.
