V središču pozornosti so dela umetnic in umetnikov, ki v refleksiji o sodobni fotografski praksi in njenem nihanju med reprezentacijo in participacijo gledalca vključijo v drugačno časovno-prostorsko percepcijo, o kateri lahko razpravljamo v okviru koncepta heterotopije. Pojem se nanaša na fizične ali konceptualne prostore, ki so opredeljeni kot »drugi prostori«, saj se njihova pozicija nahaja izven pravilnega položaja, zato jih lahko obravnavamo tudi kot proti-položaje ali proti-kraje.
Njihova značilnost je, da konvencionalno reprezentirajo in reflektirajo, hkrati pa tudi sprevračajo in transformirajo, zato služijo kot mesto možnega in novega. Foucault heterotopijo kot prostorsko prakso utemelji v nasprotju z utopijo v smislu razlikovanja med praznino utopičnega »ne-mesta« in konkretnostjo resničnih krajev, ki s svojim nasprotovanjem postavljajo pod vprašaj prostor, v katerem živimo.
Razstava Prostor s potencialom premika sledi razvoju v fotografskem mediju preko obravnavanja različnih fotografskih praks in pozicij umetnikov, kot izhodišče pa uporablja omenjeni koncept kot model ali metaforo. Delom na razstavi je skupna gesta pogleda v iskanju neskladnega in nesorazmernega, v katerem se prekinjata navidezna kontinuiteta in »normalnost« vsakdanjega prostora.
Na razstavi sodelujejo: Jaka Babnik, Primož Bizjak, Tomo Brejc, Bor Cvetko, Jon Derganc, Jošt Dolinšek, Jošt Franko, Lin Gerkman, Tomaž Gregorič, Ištvan Išt Huzjan, Valerija Intihar, Peter Koštrun, P L A T E A U R E S I D U E, Hana Podvršič & Lana Požlep, Peter Rauch, Lucija Rosc, Špela Škulj, Aleksandra Vajd, Ana Zibelnik & Jakob Ganslmeier.
Katalog vsebuje besedila Ane Mizerit «Uvod v prostor s potencialom premika«, Toma Staniča »Fototopija« in Lydie Matthews »Premik – vendar od kod in kam?« ter prispevke o umetnikih: Esada Babačića, Mihe Colnerja, Hane Čeferin, Busre Erkara, A. K., Miroslava Karića, Lucije Klauž, Ajde Ane Kocutar, Neže Kokol, Špele Pipan, Tjaše Pogačar & Jona Derganca, Amile Puzić, Urške Savič, Bertama Selima, Nine Skumavc, Gorana Trbuljaka, Aleksandre Vajd, Pietra Vermeulena in Dimitrija Mlekuža Vrhovnika.
