Ker poslušalci tako pogosto govorijo o tem, kako njegova glasba učinkuje na duhovnost, in ker je Pärtov duhovni dom v pravoslavju, se zdi primerno začrtati vzporednice med njegovo glasbo, teologijo in doživljanjem vzhodnokrščanske veroizpovedi. Eden izmed ciljev knjige je torej poslušalcem omogočiti polnejše razumevanje skladateljevega dela. /…/

Poleg prizadevanja za poglobitev doživljanja Pärtove glasbe ima pričujoča študija cilj doseči, kolikor je le mogoče, Pärtovo razvejano in raznoliko občinstvo. Njegovi poslušalci – verniki, agnostiki, ateisti, ‘poduhovljeni, a neverni’ -, vsi črpajo iz istega vodnjaka, čeprav k njemu prihajajo z različnimi posodami. Pa vendar njegovo občinstvo ni scela prepričano, da je treba o duhovnih temeljih skladatelja in njegove glasbe splooh razpravljati. Za nekatere je ta potreba očitna, ne pa za vse. /…/

Toda če njegovo glasbo tako pogosto imenujemo ‘duhovna’, zaradi ali pa kljub večinoma sakralnim besedilom, na katerih temelji, mar resnično ni prav nobenih povezav, ki bi jih lahko raziskali, pa čeprav le negotovo in na ravni predpostavk? /…/

Vere ne prinašajo vsi umetniki v svoje delo, a če jo, je preučevanje teh povezav smiselno, glede na to, kako raznoliki so njihovi rezultati. /…/ Brez srečanj z verskim sistemom in tradicijo, ki vplivajo na njihovo ustvarjanje, občinstvo sicer lahko uživa v njihovih umetniških dosežkih, ne more pa jih doumeti tako natančno, kot bi jih lahko.

Enako velja za Pärta. “Da bi zares razumeli njegovo glasbo,” so navajali Noro Pärt, ki je spregovorila o moževem delu, “morate najprej razumeti, kako se to versko izročilo (pravoslavno krščanstvo) pretaka v njem.” Arvo pa dodaja: “Če me kdo želi razumeti, mora prisluhniti moji glasbi; če kdo želi spoznati mojo ‘filozofijo’, naj prebira besede katerega koli od cerkvenih očetov.”

(iz avtorjevega Uvoda v knjigi) 

Odlomek iz nkjige:

»Glasba je moja prijateljica: vselej razumevajoča, sočutna, odpuščajoča. Tolažnica je, robec, ki osuši moje solze žalosti, vir mojih solza radosti, moja osvoboditev in beg. Pa tudi boleči trn v mojem telesu in duši, ki me strezni in uči ponižnosti. Ko pišeš glasbo, bodi kot berač – kar koli, kakor koli in kadar koli Bog da. Ne bi smeli žalovati, ker pišemo malo ali slabo, ampak ker malo in slabo in mlačno molimo in ker živimo napačno. Merilo mora biti vsepovsod in samo ponižnost.«

Arvo Pärt:

Je eden največjih sodobnih skladateljev in najbolj predvajan še živeči avtor sodobne klasične glasbe. Rodil se je 11. septembra 1935 v Estoniji. Pärt je skozi svojo glasbeno kariero izoblikoval prepoznaven minimalističen slog, za katerega je značilna kompozicijska tehnika tintinnabuli, ki jo je izumil sam. Pärt se v veliki meri navdihuje pri gregorijanskih koralih in pravoslavnih bogoslužnih spevih. Njegova glasba in ustvarjalnost sta odmev globoko ukoreninjene duhovnosti in vere. Pärt je bil od leta 2011 do 2018 največkrat izvajani živeči skladatelj na svetu. Njegova najznamenitejša dela so: Für Alina, Spiegel im Spiegel in Silvanova pesem.