Potovanje skozi prostor in čas predstavlja zanimivo in manj znano poglavje kulturne dediščine gradu Snežnik. Avtorici raziskujeta skupino vzhodnoazijskih predmetov, ki jih danes hrani muzej Grad Snežnik in ki pričajo o globalnih kulturnih povezavah mnogo pred sodobno dobo.

Monografija osvetljuje dediščino saških knezov Schönburg-Waldenburgov, zadnjih zasebnih lastnikov gradu Snežnik. Ti so grad opremili s številnimi predmeti, pripeljanimi iz Dresdna, med katerimi izstopajo tudi dragoceni vzhodnoazijski umetnostni predmeti in lakirani izdelki. Knjiga skozi njihovo zgodbo razkriva evropsko navdušenje nad azijsko umetnostjo, ki se je razvilo po prvih trgovskih stikih z Vzhodom in trajalo stoletja.

Publikacija združuje umetnostnozgodovinski, muzeološki in kulturnozgodovinski pogled ter odpira vprašanja zbirateljstva, prestiža, kulturnih izmenjav in dojemanja »eksotičnega« v evropski aristokratski kulturi. Hkrati predstavlja dragocen vpogled v eno najzanimivejših zbirk gradu Snežnik.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• grad Snežnik in njegova dediščina
• vzhodnoazijska umetnost
• kulturne povezave med Evropo in Azijo
• zgodovina zbirateljstva
• muzejske zbirke in kulturna dediščina

✍️ O avtoricah:

Nataša Vampelj Suhadolnik je sinologinja in raziskovalka vzhodnoazijskih kultur na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z zgodovino kulturnih stikov med Evropo in Vzhodno Azijo ter s preučevanjem kitajske umetnosti in materialne kulture.

Veronika Špeh je muzejska svetovalka in kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. Raziskovalno se posveča kulturni dediščini, muzejskim zbirkam ter vprašanjem interpretacije in predstavljanja zgodovinskih predmetov.

Beseda založnika:

Dvojezična monografija Potovanje skozi prostor in čas: vzhodnoazijska dediščina sa­ških knezov Schönburg-Waldenburgov na gradu Snežnik obravnava vzhodnoazijske predmete, ki so del zbirke muzeja Grad Snežnik. Zadnji zasebni knežji lastniki gradu so bili člani plemiške družine Schönburg-Waldenburg iz okoli­ce Dresdna na Saškem. Ti so grad obnovili in opre­mili s pohištvom, pečmi, slikami in številnimi pred­meti, ki so jih na grad prepeljali iz Dresdna. Med njimi je tudi 12 vzhodnoazijskih predmetov in ena lakirana šatulja, pri kateri so se izdelovalci tesno zgledovali po vzhodnoazijskih lakiranih predmetih. Monografija govori o vzhodnoazijski dediščini med evropsko aristokracijo in živahnem zanima­nju za »eksotično« azijsko umetnost, ki po prvih trgovskih stikih v 16. stoletju ni pojenjala niti po 300 letih. Knjiga je bogato ilustrirana ter opozarja na druge vidike in zgodovinske okoliščine evrop­skega trgovanja ter odnosa do vzhodnoazijskih družb in kultur.