Stavba v neposredni soseščini katedrale sv. Štefana je ena ključnih v opusu Jožeta Plečnika, ki se je v prvih letih 20. stoletja postopoma osvobajal naukov svojega učitelja Otta Wagnerja in estetike dunajske secesije, obrat v mediteransko občuten smisel za plastične vrednote pa utemeljil na študiju antike. Za realizacijo drzno zasnovane dunajske stavbe, ki vzbuja pozornost z granitno oblogo pročelja, je zaslužen naročnik Johann Evangelist Zacherl, premožen in za umetnost navdušen podjetnik, s katerim je takrat še mladi Plečnik gojil iskreno prijateljstvo. Danes Zacherlova hiša velja za eno najpomembnejših zgradb zgodnjega 20. stoletja na Dunaju, z rešitvami, neobičajnimi za dunajsko tradicijo, je napovedala obdobje skeletnih gradenj z obešenimi fasadami, v Plečnikovem opusu pa šteje za prelomno delo. V številnih kasnejših delih se je skliceval prav na Zacherlovo hišo.