Ošlakova knjiga, kot vse tehtne razprave o punku pod Slovencih, osvetljuje pomen slovenskega punka za družbene in politične spremembe v času gospodarske, ideološke in še kakšne krize samoupravne socialistične Jugoslavije. Toda avtor zapiše tudi pomenjlivo misel, da že zaradi izjemne pluralnosti gibanja demokratizacija v bistvu ni bila eksplicitna želja punkov. Njegova študija se od doslejšnjih monografij razlikuje tudi po tem, da ne fokusira samo na centralno Ljubljano, ampak predvsem na dogajanje v protipunkovski trdnjavi – štajerski prestolnici Maribor. Tam se je punk rodil nekoliko pozneje in v težjih socialnih razmerah. Zato je o njegovih oblikah, strukturah in dejavnostih, o katerih je govor v pričujoči knjigi, znano precej manj kot o prevratnih pomenljivostih, ki jih medijsko, strokovno in ustno izročlilo pripisuje prvorojenemu ljubljanskemu bratu.
— prof. Andrej Leben