To vključuje ne samo sicer običajno predstavitev leksike ter slovnične vidike korejskega jezika od glasoslovja in morfologije do skladnje, ampak tudi umestitev jezika v širši zgodovinski, družbeni, kulturni in jezikovni kontekst, v katerem je korejski jezik nastajal in se razvijal ter v katerem se danes uporablja.

“Govor v Koreji je drugačen kot na Kitajskem in ga ni mogoče posredovati s kitajskimi pismenkami. Zato neuko ljudstvo, četudi bi se želelo sporazumevati, večinoma ni sposobno izraziti svojih čustev. Iz usmiljenja do teh ljudi sem na novo ustvaril  28 črk, ki se jih ljudje zlahka naučijo in so primern za vsakdanjo rabo.” – Kralj Sejong (1397 – 1450), začetek uvoda v razglasu ‘Hunminjeongeum’ iz l. 1446