Z grafiko se je ukvarjal stalno: od prvih poskusov z jedkanicami, ki segajo v leto 1899, pa do leta 1973, ko je umrl. Ustvaril je zelo obsežen opus, v katerem srečamo vse tehnike, povezane z umetniško reprodukcijo (jedkanica, suha igla, gravura, lesorez, litografija, linorez), rezultati pa so bili večinoma pionirski zaradi visoke ravni in osebnega pečata eksperimentiranja.

V njegovem opusu so ilustrirane knjige samostojno področje. Picassove prve ilustracije so večinoma nastale kot posledica srečanj in prijateljstev s pesniki in pisatelji, njegovimi sodobniki, s katerimi je vzdrževal trajne stike, pogosto tudi večdesetletne, delil njihovo čutenje in zamisli, ne glede na razlike v specifiki izraznih sredstev.

Pričujoči razstavni katalog Moderne galerije je izšel ob posebni razstavi grafik in knjižnih ilustracij, s katero so se poklonili 140. obletnici rojstva enega najpomembnejših umetnikov vseh časov in pionirju umetnosti 20. stoletja. Na razstavi so bile predstavljene ilustracije Kronike junaških časov Maxa Jacoba, Speva mrtvih Pierra Reverdyja, 20 pesmi Luisa de Gongore, Prirodopisa Grofa de Buffona, Carmen Prosperja Merimeeja, s Picassovimi ločenimi “ilustracijami” Le Carmen des Carmen in Veličastnega rogonosca Fernanda Crommelyncka. Vse so nastale okoli sredine minulega stoletja, prihajajo pa iz zasebne zbirke v Italiji.