Knjiga seznanja z zgodovino in umetnostno podobo kartuzije Jurklošter od njene ustanovitve v drugi polovici 12. do razpusta konec 16. stoletja, ko so jo za skoraj dve stoletji prevzeli jezuiti. Pozneje se je zvrstilo še več upravljavcev propadajočega samostanskega kompleksa, danes pa svojemu prvotnemu namenu služi le še precej prezidana cerkev. Zgodovino jurkloštrske kartuzije so zaznamovali ustanovitelji in podporniki iz vrst evropske plemiške elite, ki je med drugim botrovala neobičajnemu patrociniju sv. Mavricija. Avtorica postavlja usodo samostana v kontekst političnih dogodkov evropskega srednjega veka, za katerega že dolgo vemo, da ga ni mogoče opisovati kot temačnega. Žepnica nas popelje v življenje kartuzijanov, ki so se odločili za najstrožjo askezo na osamljenih in težko dostopnih krajih (še v Žičah, Bistri in Pleterjah). V njih je delovalo nekaj izjemnih priorjev, ki veljajo za najuglednejše izobražence srednjeveške Evrope. Besedilo se zaključuje z vprašanjem, ki že dolgo vznemirja zgodovinarje in literate: kje je grob Veronike Deseniške, velike ljubezni celjskega grofa Friderika II.? Avtorica ga je dokazala v samem srcu jurkloštrske kartuzije.