Trg pred sodno palačo je knjiga iz zbirke Umetnine v žepu, ki bralca popelje v zgodovino Miklošičevega parka, enega najznačilnejših javnih prostorov v središču Ljubljane. Na majhnem območju se prepletajo zgodovina mesta, arhitekturni razvoj in spreminjajoče se predstave o vlogi javnega prostora v urbanem okolju.

Franci Lazarini raziskuje nastanek in preobrazbe prostora, ki ga danes poznamo kot Miklošičev park. Ob tem osvetljuje arhitekturne in urbanistične zamisli, ki so oblikovale podobo tega dela Ljubljane, ter predstavi pomembne stavbe in osebnosti, povezane z njegovim razvojem.

Knjiga pokaže, kako lahko en sam mestni prostor razkriva širšo zgodbo o nastajanju moderne prestolnice, njenem urbanističnem razvoju in kulturni identiteti. Miklošičev park tako ni zgolj zelena površina v središču mesta, temveč pomemben del zgodovinskega in arhitekturnega spomina Ljubljane.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• Ljubljana in njena zgodovina
• urbanizem in javni prostori
• arhitektura 19. in 20. stoletja
• kulturna dediščina Slovenije
• zbirka Umetnine v žepu

✍️ O avtorju:

Franci Lazarini je umetnostni zgodovinar, raziskovalec in profesor, specializiran za zgodovino arhitekture 19. in 20. stoletja. Njegovo raziskovalno delo obsega področja arhitekture, urbanizma in kulturne dediščine slovenskega prostora.

Beseda založnika: 

Franci Lazarini v žepni knjigi s poglobljenim pregledom zgodovine, arhitekture in urbanističnega pomena predstavlja trg pred ljubljanskim sodiščem, danes znan kot Miklošičev park. Avtor se pri tem osredotoča na ključno vlogo arhitekta in urbanista Maksa Fabianija (1865–1962) pri načrtovanju trga po ljubljanskem velikonočnem potresu leta 1895. Ob tem so predstavljene tudi posamezne stavbe, ki obdajajo trg, ter njegov politični in simbolni kontekst, vključno s spomenikoma cesarju Francu Jožefu I. in Francu Miklošiču, ki pričata o procesu slovenske nacionalne emancipacije. Kljub kasnejšim spremembam, zasnova trga predstavlja enega ključnih primerov Fabianijevega vizionarskega urbanizma in enega osrednjih simbolov secesijske Ljubljane. Knjiga je posvečena 160. obletnici rojstva Maksa Fabianija.