Odmaknjeno od vsakdanjosti je v iskanju lepote desetletja nastajala umetniška zbirka Kroples.
Na ogled je izbor 66 umetnin 30 slovenskih umetnic in umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju ter ena umetnina avstrijske koroške slikarke Berte Zois Moro, prav tako iz druge polovice 19. stoletja.
Razstava je urejena kronološko ter po posameznih vsebinskih sklopih, ki ustvarjajo sklenjeno pripoved in usmerjajo sprehod po razstavi. Razvojni lok torej teče od bidermajerja in meščanske krajine globoko v 20. stoletje.
Gorske pokrajine, slikane v poznoromantičnem duhu, zaledenela jezera, realistični panoramski razgledi z Dobrača, veličastna alpska pokrajina s Triglavom, simbolom slovenstva, so predstavljeni v slikah Marka Pernharta in Antona Karingerja. Slovenski običaji, prizori iz vsakdanjika preprostega človeka ali iz ljudskih pripovedk v delih Ivane Kobilca, Ivana Groharja, Maksima Gasparija, Gvidona Birolla, Hinka Smrekarja in Toneta Kralja.
Avtorica edinega antičnega motiva na razstavi je Henrika Langus, na ogled pa je več podob salonsko uglajenih žensk, modno oblečenih, upodobljenih v naslanjačih, na sprehodu ali ob samotnem obrežju voda, tudi pri vsakodnevnih opravilih, kakor so jih slikali Ferdo Vesel, Matej Sternen, Rihard Jakopič, Fran Tratnik in Veno Pilon.
Skozi stoletja priljubljena tihožitja, ki so umetnikom ponujala raznovrstne izzive, so med drugimi zastopana z deli Matije Jama in Gojmirja Antona Kosa.
Bogato predstavljena so raznolika dela članov Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, kot so Maksim Sedej, Nikolaj Omersa, Marij Pregelj, Stane Kregar, France Pavlovec in Zoran Mušič, ki je predstavljen z deli iz zgodnjega obdobja. Poleg slik njihovih sodobnikov Gabrijela Stupice in Lojzeta Perka so od kiparjev zastopani Lojze Dolinar, France Gorše, France Kralj in Frančišek Smerdu, najmlajša predstavnica na razstavi pa je Metka Krašovec.
Umetniško zbirko Kroples odlikujejo izjemna kakovost, izbran okus in avtorska zasnova. Vizualna odličnost umetnin zagotavlja estetski užitek, izvirno zasnovo pa potrjujejo sistematično zbrani avtoportreti umetnikov Maksima Gasparija, Gojmirja Antona Kosa, Maksima Sedeja, Nikolaja Omerse in Zorana Mušiča.
