Maribor velja za najuspešnejše industrijsko mesto v nekdanji Jugoslaviji z visokim deležem delavskega prebivalstva. Tudi dosežki na področju umetnosti so v Mariboru pogosto tesno povezani z zdaj propadlimi industrijskimi velikani, ki so jih vodili široko razgledani, domačemu mestu predani in za umetnost dovzetni direktorji in inženirji. Med paradnimi konji mariborskega gospodarstva po drugi vojni so bila tudi gradbena podjetja, kjer se je rodila ideja o organizaciji kiparskega simpozija. Maribor je bil med letoma 1967 in 1986 najmlajše od štirih delovišč slovite slovenske Forme vive. Umetniki iz sedmih držav so ustvarili devetnajst betonskih skulptur velikih dimenzij, ki so jih urbanisti postavili na ključne točke mariborskega mestnega tkiva. Izdelava skulptur iz betona po načrtih in modelih umetnikov je bila velik izziv za gradbenike; zahtevno nalogo so vsakič znova opravili uspešno in z zanosom. Forma viva Maribor je primer odlične sodobne urbane opreme in izvrsten spomenik mariborski industriji.