Toda nikakor ne gre za akademsko razpravo, saj je v temelju orientirana politično in služi preiskovanju. Preiskovanju česa? Takšnih in drugačnih sledi v še tako majhnih detajlih. Sledi česa? Neujemanj z uradnimi pojasnili incidentov, dogodkov in pripovedi, ki kot taka kažejo na drugačno in problematično resnico, ki se izmika državni ali korporativni oblasti, ki si jo prizadeva prikriti.

Odlomek iz knjige:

Preiskovalno skupno zaradi svoje zmožnosti vključevanja mnoštva perspektiv predstavlja izziv tradicionalnemu strokovnemu načinu raziskovanja, ki prevladuje tako v znanosti kot v raziskovanju človekovih pravic, kjer specializirani razsodniki resnice in dejstev potujejo od kraja do kraja ter posredujejo vednost in podajajo sodbe. Nujnost takšne kolektivne in razpršene produkcije resnice poraja politična situacija, v kateri predmet spora niso le viri, temveč tudi interpretacija realnega, in v kateri se identitete oblikujejo okrog produkcije in interpretacije dejstev.

O avtorjih: 

✍️ Matthew Fuller je medijski teoretik in profesor na univerzi Goldsmiths v Londonu, kjer predava na področju medijske teorije in digitalne kulture. Njegovo raziskovanje združuje kritično teorijo, filozofijo tehnologije, programsko kulturo in sodobno umetnost. Je avtor številnih vplivnih knjig, med drugim Media Ecologies: Materialist Energies in Art and Technoculture, Software Studies: A Lexicon ter How to Sleep: The Art, Biology and Culture of Unconsciousness.

✍️ Eyal Weizman je ustanovitelj in direktor Forenzične arhitekture – raziskovalne agencije na univerzi Goldsmiths v Londonu, ki razvija, uporablja in širi nove tehnike, metode in koncepte za preiskovanje nasilja, ki ga izvajajo države in korporacije. Na Goldsmithsu tudi predava prostorsko in vizualno kulturo in je avtor številnih knjig, med drugim Forensic Architecture: Violence at the Threshold of Detectability ter Hollow Land, The Least of all Possible Evils.