Zametki mojih dveh tradicionalnih in dveh tematskih filatelističnih zbirk segajo že v čas mojega srednjega šolanja, preostale zbirke pa so bile zastavljene zatem postopoma, od leta 1983 naprej. Začelo se je z razglednicami in fotografijami, s širjenjem obzorja pa sem začel zbirati in dopolnjevati tudi gradivo s preostalih področij. Zbirko sestavljajo raznovrstne domoznanske vsebine s skupnim osnovnim konceptom – vezane so na Maribor in njegovo širšo okolico. Od tega se do neke mere oddaljijo le zbirka vedut, zaradi treh albumov, ki sem jih v letih 1999, 2006 in 2015 izdal kot založnik, ker je razširjena na celotno slovensko Štajersko, zbirka telovadnih društev Sokol in Orel, ki je vseslovenska, in zbirka fotorazglednic Franza Erbna, ker je ta s svojo produkcijo pokrival celotno Spodnjo Štajersko.

V osemdesetih in devetdesetih letih je zbirka rastla predvsem z obiskovanjem zbirateljskih srečanj in sejmov, v prvem desetletju tega stoletja pa je prišlo do počasnega prehoda od obiskovanj teh dogodkov do iskanja primerkov po spletu, kar je pomenilo nove, neslutene možnosti pridobivanja gradiva. Od takrat je na podlagi posameznega pojma ali imena s tem iskanjem hipotetično mogoče najti artefakt, ki ga po spletu ponudi v prodajo nekdo v najbolj zakotni vasi na svetu. Občasno obiskovanje predvsem antikvariatov, dražbenih hiš in sejmov pa je še vedno poseben ritual in obujanje spominov na »stare čase«.

Zbirka je razdeljena na dvanajst osnovnih vsebinskih področij oz. fondov, vsak od njih pa je vsebinsko strukturiran, kot narekuje zbirka. V nadaljnjem popisovanju bodo ta področja še nadrobneje razdeljena. Prvi štirje fondi so urejeni po zaporedju nastanka posameznega področja, v nadaljevanju pa si sledijo po mojih zbirateljskih preferencah. Fondi oziroma osnovna razdelitev zbirke:

I Zemljevidi in načrti

V zbirki so zemljevidi večjih območij, ki v letih od 1849 do 1918 vključujejo Štajersko kot kronsko deželo vojvodino Štajersko in od 16. do sredine 20. stoletja tudi širše, in načrti mesta Maribor z okolico od konca 19. do sredine 20. stoletja. V zbirki je evidentiranih in popisanih 150 zemljevidov in mestnih načrtov.

II Vedute 

V zbirki so vedute Maribora in okolice, pa tudi preostalih mest in krajev, gradov, dvorcev in samostanov slovenske Štajerske, že objavljene v delih moje založbe:

• Vischerjeva topografija vojvodine Štajerske, zadnja četrtina 17. stoletja,
• Stara Kaiserjeva suita, 1825–1833,
• Lamplova suita, 1840–1845 (Maribor z okolico)
• Slovenještajerske vedute Carla Reicherta, 1860–1870.

V zbirki je okoli 400 grafičnih listov, akvarelov in risb.

III Fotografije 

V zbirki so med drugim primerka zgodnje portretne fotografije (dagerotipija, ferotipija) iz obdobja okoli 1850–1860, številni portreti, ki so jih izdelali mariborski fotografi, fotografije Maribora in okolice iz obdobja 1865–1990 domačih in tujih avtorjev, negativi in diapozitivi iz obdobja 1900–1990. V osemdesetih letih je nastala tudi manjša zbirka erotičnih fotografij s konca 19. in iz prve četrtine 20. stoletja. Posebna pozornost pa je posvečena fotografom Heinrichu Krapku, Ferdinadu Weitzingerju in Franzu Erbnu.

Po grobi oceni šteje zbirka nekaj tisoč enot. V njej je tudi nekaj fotoalbumov, posebno pozornost pa si zasluži spominski album (1878–1901) fotografa Ferdinanda Weitzingerja.

IV Razglednice 

V zbirki so razglednice Maribora in širše okolice med letoma 1892 in 1945, posebej pa se ureja zbirka razglednic od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Zbirka sistematično nastaja od leta 1983. V njej je okoli 8000 razglednic. K tej zbirki je v osnovi treba dodati še razglednice fotografov Heinricha Krapka in Franza Erbena, ki so sicer umeščene v fond Fotografije. Nadaljevanje zbirke so razglednice Maribora in širše okolice od konca druge svetovne do danes. Ocenjeno število razglednic v zbirki pa je okoli 2000.

V Plakati in drobni tiski

V zbirki so plakati od konca 19. stoletja in drobni tiski od druge polovice 18. stoletja. Gradivo je vezano na Maribor in okolico. Zbirka šteje okoli3000 tiskov.

VI Knjige in publikacije

V zbirki s temo Maribor in okolica so tudi številne redke knjige in publikacije, izdane od leta 1823. Poleg stvarne literature o zgodovini mesta, ki se sprotno dopolnjuje z novitetami, so v zbirki tudi številna leposlovna dela, katerih dogajanje je povezano z Mariborom. Zbirka obsega okoli 250 enot.

VII Zbirka tipkopisov in rokopisov Jožeta Curka

V fondu je tipkopisna in rokopisna zapuščina znanstvenoraziskovalnega dela umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka. Obseg zapuščine je 1,3 tekočega metra, gradivo je popisano po mednarodnih arhivskih standardih. V fond so začasno uvrščeni še trije tipkopisi drugih avtorjev.

VIII Filatelija

Osrednji del zbirke je zbirka poštne zgodovine Maribora in bližnje okolice od prve polovice 19. do konca 20. stoletja. Ker pa izvira moje zbirateljstvo iz tradicionalne in tematske filatelije, sem k temu dodal še zbirko poštnih znamk Jugoslavije (1944–1991), Liechtensteina (1912–1999) in Evropa CEPT (1956–1991), ki sem jih intenzivno zbiral v osemdesetih, potem pa ne več.

IX Osebnosti

V zbirki so grafike, fotografije, razglednice, rokopisi, knjige in drobni tiski pomembnih osebnosti, ki so na kakršenkoli način povezane z Mariborom (nadvojvoda Janez, škof Anton M. Slomšek, viceadmiral Wilhelm von Tegetthoff, pionir vesoljske tehnike Herman Potočnik Noordung …). Zbirka Osebnosti je nastajala spontano in vzporedno z osrednjimi zbirkami. Šteje okoli 400 enot.

X Slovensko narodno gledališče Maribor

V zbirki so fotografije, razglednice, drobni tiski in plakati medvojnega Narodnega gledališča v Mariboru, predvsem pa gradivo SNG Maribor po drugi svetovni vojni. V fond je uvrščeno tudi slikovno gradivo mariborskega nemškega in slovenskega gledališča v času monarhije. Zbirka obsega okoli 1500 fotografij, pisem, gledaliških listov, drobnih tiskov in plakatov.

XI Telovadni društvi Sokol in Orel

V zbirki so razglednice, fotografije, plakati in drobni tiski slovenskih telovadnih društev Sokol in Orelod leta 1898 do začetka druge svetovne vojne. Večina jih je iz obdobja pred razpadom monarhije. V zbirki je 220 razglednic, plakatov in drobnih tiskov.

XII Steklovina, porcelan, keramika ter ulične tabl(ic)e in izveski za javno rabo

Zbirke steklovine, porcelana, keramike ter tabel/tablic in izveskov za javno rabo so nastajale spontano z občasnimi nakupi ali darovi. Za razliko od do tu predstavljenih zbirk, katerih materialna osnova je papir, so artefakti teh, kot nakazuje že naslov, iz stekla, porcelana, keramike in pločevine. V zbirki je skupno okoli 150 primerkov.

Ob spletni predstavitvi, je bila izdana tudi knjiga Moja zbirka. Namen obojega je, da zbirko, ki nastaja štirideset let in šteje preko 20.000 enot, predstavim javnosti. Želim si, da se moja zbirka ne bi nikoli razdrobila in da bi v danem trenutku postala del javno dostopne zbirke ene izmed ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine. Pri moji starosti je že umestno vprašanje, kdaj je pravi trenutek za to, da se človek loči od svoje zbirke, ki ji je namenil večji del življenja, pa tudi večino prostega časa in prihrankov. Seveda si želim, da bi jo lahko sam še dolgo dopolnjeval, vendar nihče ne ve, koliko tuzemskega časa mu je še odmerjeno. Prav zato se mi je zdel ta trenutek pravšnji, da se zbirka postopoma evidentira in – z objavo na spletu – postane javno dostopna. Zbirka bo s tem vsekakor postala bolj prepoznavna in bi imela več možnosti za vključitev v sistem javnih zbirk, kakršne so v domeni knjižnic, arhivov in muzejev in jih po zakonu podpirajo država in lokalna skupnost. S tem pa bi bil namen moje zbirke dosežen.