Iskreno in neposredno oblikuje prepoznavno likovno govorico in ta se s številnimi umetniškimi deli približa ljudem s svojo preprosto, resnično in naravnost izrisano likovno zgodbo. Razstava je do zdaj najobsežnejša predstavitev slikarjevih del. Umetnik razstavlja vse bistvene elemente svoje ustvarjalne poetike, ki bi jo lahko resnobno-humorno opredelili kot ortodoksni infantilizem, imbecilni ekspresionizem in abstraktni hedonizem. Njegova likovna dela izrazito temeljijo na liniji ali črti, neobičajnosti forme in barvi kot povezovalni materiji. Samo na poseben način orje po likovni umetnosti in vztrajno deluje na likovni poti, ki je ne moremo umestiti v nobeno umetniško smer ali trend, zato je preprosto samosvoj ustvarjalec.
Prepoznamo ga po neposredni in živahni likovni komunikaciji, v kateri vedno znova preverja tako likovno govorico, za katero išče nove izrazne možnosti, kakor nosilce podob, torej materiale. Slednje povečini jemlje iz svojega okolja – že uporabljene materiale iznajdljivo prenese v likovno umetnost. Umetnik sicer – tako kot je njegova navada že od začetka ustvarjanja – za materialno podlago uporablja les, karton in papir in v zadnjem času tudi plošče forex. Zlasti les in karton ostajata njegova osrednja in najmočnejša nosilca, v katera vbada, rezlja in vžiga ali pa nanju barva svoja doživetja, obsesije in izmišljije. In ker ustvarjalec zelo rad prisluhne prostoru, se je odločil, da bo iz bogate zakladnice svojih del potegnil na plano nekatere zaprašene humoristične, a tudi zelo resnobne artefakte, ki so nastali v zadnjih tridesetih letih. Z njimi je na postavitvi v Mestni galeriji Ljubljana ustvaril nove instalacije, prilagojene prostorom. A slikarja žene naprej radovednost, kako izraziti odnos med njim in življenjskimi dejstvi, kako misli ali ideje zgostiti v vizualno sklenjeno likovno zgodbo ter vse to čustveno obogatiti in naslikati.
Likovna materija in predmetna resničnost, ki ju Samo upodablja, besedne intervencije v likovnih delih, pa tudi naslanjanje na življenje zdaj so se nekoliko prevetrili v zadnjem obdobju, ko se je začel ukvarjati tudi z abstrakcijo, pri kateri se prepoznavnost umakne v nedoločljivost oziroma močnejšo asociativnost. Samo je ustvarjalec z izrazito in močno kritično odzivnostjo na sodobna družbena vprašanja, saj z likovnimi podobami izrisuje temne zgodbe, ki se, kot trenutno kaže družbeno dogajanje, uresničujejo kot nujno sodobno zlo, požirajoč slehernika in njegovo bistvo obstajanja.