Spomini na slikarja Antona Ažbeta

Iz spremne besede Aleša Igliča in Veronike Kralj Iglič:

Dr. Niko Zupanič se je rodil leta 1876 v Gribljah ob Kolpi. Njegovi predniki so najprej živeli v Draganićih pri Karlovcu na Hrvaškem. /…/ Zupaniči so se preselili iz Draganićev na Vranoviče blizu Črnomlja leta 1630. /…/ Ugodne gmotne razmere očeta Mika Zupaniča, so Niku omogočile študij. Po maturi leta 1897 je Niko Zupanič kot enoletni prostovoljec odslužil vojaški rok pri konjenici na Dunaju. Leta 1898 je začel študirati pravo na dunajski univerzi, v drugem semestru pa se je prepisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, geografijo, etnologijo in antropologijo. /…/ Zupanič je doktoriral leta 1903. /…/ Na Bavarskem se je aktivno vključil v boemsko življenje umetniških krogov v Monakovem. Iz tega viharnega obdobja svojega življenja je črpal snov za spomine na slikarja Antona Ažbeta v pričujoči knjižici.

*

Na znanstvenem področju je Niko Zupanič utemeljil antropologijo in etnologijo na Slovenskem, vendar pa tudi njegovo znanstveno delo na področju etnologije, zgodovine in antropologije po besedah dr. Vilka Novaka še ni bilo objektivno in v celoti predstavljeno niti ovrednoteno ter ostaja deloma skrito očem slovenske strokovne javnosti, med drugim tudi zaradi širine Zupaničevega znanstvenega dela, ki ni omejeno na eno samo področje.

Odlomek iz knjige:

Če pomislimo, kako suvereno je naš Ažbe poznal tedanjo moderno slikarsko tehniko, kako mu je šlo od rok slikarsko komponiranje in kako je bil vsestransko globok in nadarjen, nas prevzame čustvo obžalovanja, da je nehal ustvarjati, ko je dosegel vrhunec znanja in ga je boginja umetnosti pričakovala, kakor nevesta svojega ženina. Glavni del krivde pri tem tragičnem preokretu nosi prevelika navezanost našega Ažbeta na umetnjakarsko krčmo »Simplicissimus« in njegovo demonsko lastnico Kathy Kobus.