Pomen Potočnikovega slikarstva sloni predvsem na meščanskem portretu, čeprav so njegove prve podobe vzpenjajočega se srednjega razreda shematične, precej okorne v izvedbi in naslikane brez posebne ustvarjalne domiselnosti.

Sveženj Potočnikovih akademijskih risb je zgodovinsko pričevalen, v naši dediščini izjemen po obsegu in ambiciji, a je ostal brez konkretnega vpliva na slikarjevo delo, kot je ugotavljal že Izidor Cankar.