Paulu Claudelu (1868-1955), francoskemu pesniku, dramatiku in mislecu, za življenja ni manjkalo občudovalcev, priznanj in časti. Leta 1946 je bil sprejet v francosko Akademijo in tako postal 'nesmrten', njegov obsežni opus je kmalu dobil status klasike – dobrih deset let …

Oh, ob rjavem robu proti vzhodu, svita se jutro – zakaj nad ukrivljenim svetom Sveti Duh valí s svojo gorko grudjo in ah! jasno perutjo. Gerard Manley Hopkins

Pesniška zbirka.

Zgodnjebizantinski literaturi (in, širše, literaturi zgodnjega srednjega veka) vlada temeljno pesniško načelo »para-bole« in »para-fraze« (paraboli in pardphrasis). Povezano je z enako temeljnim svetovnonazorskim načelom »para-doksa«, čeprav ga zaradi posebnosti estetskih oblik zavesti z njim ni mogoče poenotiti.

Čeprav je Empedokles mislec arhaičnega grštva, čigar delo je najbolje ohranjeno, je med izvirnimi fragmenti težko najti takšnega, ki bi med raziskovalci ne izzval diametraino nasprotnih interpretacij. Položaj postane še toliko bolj brezupen, ko se povzpnemo nad raven posameznih fragmentov …