V četrti knjigi esejistike spremljamo Edvarda Kocbeka v zadnjih dveh desetletjih njegovega življenja. Po nekaj letih se je privadil živeti z mikrofonom v stanovanju, se še naprej preživljal s pisanjem esejev v Novi poti in z občasnim prevajanjem. Trenutek tihega …

Knjiga prinaša Kocbekovo zrelo esejistiko iz Nove Poti v triletju 1958–1960, iz časa, ko so se pletle najbolj zlovešče težave okoli pričevalskega dnevnika Listina in ogrožale tudi njegovo anonimno objavljanje. Bogata bera njegove esejistike v Novi poti z majhnim dodatkom …

Spomladi 1925 je Kocbek maturiral kot dijak prve generacije, ki je v Mariboru celotno gimnazijo absolvirala v slovenščini, se vpisal na mariborsko bogoslovje, a ga še pred koncem drugega akademskega leta zapustil. Čeprav je bil rojen in vzgojen v "bližini …

V pričujoči izdaji je ponovno izdanihnekaj esejev te, ene največjih osebnosti slovenske kulture. Izbor obsega vsa obdobja njegovega večplastnega in celovitega ustvarjanja, ki se običajno zgostijo okrog prelomnih dogodkov, ki sprožajo dileme iz najsilnejšega jedra človekove osebnosti.