V nekaj mesecih se odvijejo sklepna poglavja njegovih poskusov, da bi našel svoj prostor pod soncem in si postavil smiselni življenjski cilj, ki se neulovljivo premika med skrajnima poloma visokih sanj o umetnosti in ljubezni ter banalno, tudi brutalno vsakdanjostjo, v kateri je treba predvsem preživeti.

Med kratkim potovanjem skozi družbo, kjer so vse velike zgodbe že zaključene in za njimi ostajajo zgolj ostri robovi povzpetništva in pridobitništva, se njegova želja po polnem in smiselnem življenju spreminja v tavajoče iskanje identitete in vse bolj izgubljenih iluzij. V še zmeraj mladostno vedrino se počasi naseljuje grenkoba nesmiselnega nesporazuma s svetom.

Mladi junak romana se iz protagonista, ki je želel svetu vtisniti svojo enkratno in neponovljivo podobo, preobraža v nemočnega marginalnega opazovalca. In vsak korak naprej je že tudi korak nazaj, morda tudi korak navzdol, skupaj z družbo, ki se pogreza v svoje močvirno životarjenje.