Njuna osebna drama se odvija v obdobju med letoma 1984 in 2012 in je razpeta med Skopjem in Londonom, vključuje pa tudi dogajanja, ki niso le del osebnega, ampak tudi kolektivnega spomina in zgodovine.

Zgodba, ki jo pripoveduje Zlata, se začne nekega junijskega popoldneva leta 1984 v predmestju Skopja, kjer se avgusta leta 2012 tudi konča.

Glavni junakinji se s prijateljico igrata prerokovanje: s kom se bodo poročile, kje in kdaj, koliko otrok bodo imele, ali bo njihov mož reven, bogat ali milijarder. Na začetku se igrata Srebra in Zlata, na koncu pa Zlatini hčerki Marta in Marija. Krog je sklenjen – 28 let življenja, odraščanja, trpljenja, ljubezni in sovraštva. Razdružitev siamskih dvojčic sovpada z razdružitvijo bivših jugoslovanskih republik.

Rezervno življenje je ljubezenski, zgodovinski in politični roman o času, v katerem živimo, in o ljudeh, s katerimi se lahko poistovetimo.

O avtorici: 

Slovensko-makedonska pesnica in pisateljica Lidija Dimkovska (1971) je končala študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je delala kot lektorica za makedonski jezik. Od leta 2001 živi v Ljubljani.

Piše v makedonščini, v slovenskem prevodu pa so bili objavljeni vsi štirje romani, Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui in EMŠO, ter štiri pesniške zbirke, Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem in Mejno stanje. Njena dela so prevedena tudi v številne druge jezike, prejela je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta za prvi in drugi roman, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado Huberta Burda za poezijo in nagrado EU za književnost za roman Rezervno življenje, evropsko nagrado Petruja Krduja za poezijo ter posebno priznanje Evropska kulturna dediščina za kratko zgodbo Ko sem zapustila Karl Liebknecht na natečaju za najboljšo evropsko zgodbo, namenjenem dobitnikom nagrade EU za književnost. Leta 2012 je bila nominirana za nemško nagrado Brücke Berlin, leta 2013 za ameriško The Best Translated Book Award, leta 2016 za poljsko nagrado Evropski pesnik svobode, leta 2018 pa z romanom Non-Oui za mednarodno nagrado Balkanika. Udeležila se je številnih literarnih srečanj in branj po svetu in kot literarna štipendistka bivala v Iowi, Londonu. Berlinu, Gradcu, Kremsu, Salzburgu in na Dunaju.

Prevaja slovensko in romunsko književnost v makedonski jezik. V Makedoniji je uredila antologijo mlade makedonske poezije in prevedla ter uredila antologijo sodobne slovenske poezije, v Sloveniji pa antologijo sodobne manjšinske priseljenske književnosti Iz jezika v jezik.