Skuša postati »normalna«, se prilagoditi večini, a ji to nikakor ne uspeva, saj po eni strani s svojim bistvom ostaja v preteklosti, pri tistem, kar je bilo res »njeno«, njena prava narava, po drugi strani pa jo raznovrstne in tudi tragične usode žensk na porodniškem oddelku pregloboko prizadevajo, da bi s svojo rahločutnostjo to lahko dolgo prenašala. Za vrati sobe 2 je samo ena zgodba, za drugimi vrati so druge in niso vse eno samo veselje ob rojstvu otroka. Marsikatera soba je en sam krik osamljenosti, neizrekljiva bolečina ob otrokovi smrti. Julie Bonnie o tem pretresljivo spregovori v najnežnejših, poetičnih tonih, ki jih mestoma še poudarijo ostri, skoraj kruti zvoki te literarne pisave.

Bogastvo tega romana je ob izpovedni moči tudi opazna slogovna izvirnost, ki senzualno upesnjuje žensko telo in goloto na odru preslikava v lepoto. Prav žensko telo je tudi glavna vez med pripovedjo o nemalokrat krutem dogajanju na porodniškem oddelku in tisto hrepenenjsko o nekdanji veliki ljubezni Béatrice, o genialnem nemškem violinistu Gaborju in očetu njenih otrok, pa o tolkalcu Paolu, o osupljivih travestitih modrem in rdečem Pierru in drugih članih glasbeno-umetniške skupine, ki je navduševala s predstavo Kabaret ljubezni.

Veliko pretresljivih zgodb se zliva v večplastnost tega kratkega, a zapomljivega romana.

O avtorici:

Francoska pevka, violinistka, kitaristka in skladateljica Julie Bonnie (1972) je izdala nekaj soavtorskih plošč, v devetdesetih letih s postpankovsko skupino Forguette Me Note (kot violinistka) in pozneje s skupino Cornu (kot pevka in violinistka). S pevcem Robertom Backmanom je posnela ploščo Tu es à moi, leta 2001 pa je izšel prvi od njenih samostojnih albumov Marie-Plane. Po prvem koncertu pri štirinajstih letih je več kot deset let nastopala kot pevka na odrih po vsej Evropi.

Literarno ustvarjanje Julie Bonnie ni prestop na drugo področje, ampak vzporednica, saj hkrati svoje glasbeno udejstvovanje celo poglablja in širi kot skladateljica. Književnost se ji je pokazala kot vabljiva oblika za odslikavo njene poklicne izkušnje v porodnišnici, kjer se dogaja velik del njenega romanesknega prvenca Soba 2 (Chambre 2, 2013). Napisala je še dva romana za mladino in leta 2015 pisemski roman Ljubezen moja, (Mon amour,) – tako se namreč začenjajo pisma obeh protagonistov –, v katerem zasledimo vrsto stičišč z romanom Soba 2. Za prvenec je pisateljica prejela Fnacovo nagrado za roman.