Paulu Claudelu (1868-1955), francoskemu pesniku, dramatiku in mislecu, za življenja ni manjkalo občudovalcev, priznanj in časti. Leta 1946 je bil sprejet v francosko Akademijo in tako postal ‘nesmrten’, njegov obsežni opus je kmalu dobil status klasike – dobrih deset let po njegovi smrti so njegova zbrana dela že izšla v prestižni zbirki Pleiade.

Ob Stotih izrekih za pahljačo, zbirki, ki je obenem moderna in starodavna, zahodna in vzhodna, hibridna in čista, hieratična in silovito intimna, odkrivamo nepričakovan obraz Claudelove poezije.