Tako mu z ljubeznijo in modrostjo razlaga:

• poišči radosti, ki ti jih ponuja življenje;
• prevzemi odgovornost za svoje ravnanje;
• ti nisi moja last;
• brez ranljivosti ni novega tebe;
• junak, ki nikoli ne pade, živi le v pravljici;
• tisti, ki ljubi, podarja svobodo;
• nehaj se smiliti samemu sebi in zavihaj rokave;
• vsak dan lahko postaneš za odtenek boljša verzija sebe;
• nihče ni popoln in krivice se dogajajo;
• včasih pač ne moreš vsega popraviti in urediti …

Vse do zadnjega poglavja: Pojdi sedaj, dragi moj fant.

»Kar bi sin moral slišati, pa mu mama morda ni znala ali ni zmogla povedati.«

O avtorici: 

Lucija Čevnik je doktorica socioloških znanosti, profesorica, specializantka lacanovske psihoanalize, publicistka, mentorica in svetovalka za reševanje nezdravih odnosov ter celjenje ranjene samopodobe. S svojimi osebnimi in dolgoletnimi poklicnimi izkušnjami, pridobljenimi z neposrednim delom z mladimi, pomaga reševati konfliktne odnose med generacijami staršev in mladostnikov. Neredko se dogodi, da vsaka generacija govori »svoj jezik«, kar ustvarja prekinjeno komunikacijo in konfliktne odnose med njima. Takrat priskoči na pomoč in »prevaja« jezik mladih v jezik njihovih staršev ter zahteve in želje staršev v razumevanje njihovih otrok.

Izvaja tudi osebna svetovanja, predavanja in delavnice, na katerih uči mlajše generacije razvijati pozitivno samopodobo, zdrav odnos do telesa ter pomaga pri bolečem soočanju z globinami notranjih strahov, ki nam ves čas tiho prišepetavajo, da takšni kot smo, nismo dovolj dobri, dovolj lepi, dovolj pametni. Da preprosto nismo dovolj, da bi bili ljubljeni, sprejeti in uspešni. Navdihuje, ko nas preplavi sram in izgubimo ljubezen in sočutje do lastnega odseva v ogledalu. Je avtorica knjig: Mama hčerki in Hčerka mami.

Odlomek iz knjige: 

Dragi moj fant, sprašuješ me: »Kaj je to srednja pot?« Hoditi po srednji poti pomeni hoditi v ravnotežju, kjer je vse, a ničesar ni ne preveč ne premalo. Srednja pot je najsrečnejša pot. To je pot, ki je celovita – ima vzpone in spuste. Včasih je utrudljiva, strma, ozka. Spet drugič lahkotna, prijetna in te nagradi z veličino širokega obzorja.

Hodiš. Kar pride na poti, pride. Nikoli ne veš, kaj se skriva za ovinkom, a se ne bojiš in ne misliš na neprijetne scenarije. Vse sprejmeš in pred ničemer ne bežiš. Preprosto si in se trudiš biti skromen popotnik, ki se sleherni dan trudi postati boljša verzija včerajšnjega sebe.

Zato v življenju, fant moj, sledi srednji poti. Uravnoteži svoje življenje in najdi sinhronijo med delom in počitkom, med pripadnostjo in avtonomnostjo, med užitkom in askezo, med biti in postajati.

Tam vmes med enim in drugim, med dobrim in slabim, med dihom in izdihom, med življenjem in smrtjo neprestano lovimo ravnotežje. Ravnotežje srednje poti.