Četrta knjiga Zbranega dela Zofke Kveder združuje dva pomembna romana: Nada in Njeno življenje, deli, v katerih je avtorica najizraziteje razvila svojo psihološko in družbenokritično pripoved.

Roman Nada, ki je med letoma 1903 in 1904 izhajal v reviji Slovan, velja za njen prvi roman, čeprav v času nastanka ni izšel knjižno. V njem Zofka Kveder skozi intimno zgodbo mlade ženske raziskuje omejitve, ki jih družba postavlja ženskam, ter vprašanja osebne svobode, izobrazbe in samostojnosti.

Drugi roman, Njeno življenje (1914/1918), pa velja za eno osrednjih del slovenske moderne. Roman skozi življenjsko zgodbo ženske protagonistke razgrinja položaj žensk v patriarhalni družbi, njihove notranje konflikte, pričakovanja okolja in težnjo po drugačnem življenju.

Oba romana kažeta, kako izjemno moderna je bila Zofka Kveder za svoj čas: njeno pisanje je psihološko poglobljeno, družbeno kritično in presenetljivo aktualno tudi danes.

✍️ O avtorici:

Zofka Kveder (1878–1926) velja za prvo slovensko pisateljico in eno ključnih avtoric slovenske moderne. Pisala je prozo, feljtone, eseje in publicistiko ter v svojih delih pogosto tematizirala položaj žensk, družbeno neenakost in vprašanja identitete.

Njeno pisanje je bilo za čas, v katerem je ustvarjala, izjemno drzno in moderno, danes pa velja za pomemben del slovenske literarne klasike.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• slovenska literarna klasika
• ženska pisava in zgodovina žensk
• psihološki in družbenokritični romani
• slovenska moderna

Beseda založnika: 

Četrta knjiga Zbranega dela Zofke Kveder prinaša neobjavljeno pripovedno prozo iz rokopisne zapuščine in dva romana: Nado, ki je izhajala le v reviji Slovan (1902–1904) in je zato ostala skoraj povsem pozabljena, in Njeno življenje (1914), ki je izšlo v knjižni obliki. Med vsemi svojimi slovenskimi besedili je pisateljica le ti dve označila kot romana; sta tudi njeni najdaljši besedili. V slovensko literaturo sta romana s psihološko-realistično pripovedno tehniko vnesla nov pogled na zakonsko in družinsko življenje, namreč pogled ljubeče žene in matere, ki v pripovedi dejansko deluje kot središče družine, vendar žal nima moči in vpliva, da bi družinsko življenje usmerjala po svojem čutu za dobro in pravično.