Tema knjige je razvoj odnosov med religijo, družbo in državo v zadnjih 200 letih v Evropi. Avtor se v pričujoči knjigi loti zadnjih dveh stoletij, saj so se najradikalnejše spremembe na področju razmerij med državo in cerkvijo zgodile prav v 19. in 20. stoletju, ko se je družba sekularizirala – država in javne institucije so se ločile od cerkve in religije. Knjiga je razdeljena na štiri dele (Dediščina in prelom, Stalna dejstva, Liberalno obdobje sekularizacije, Drugo obdobje sekularizacije), v katerih avtor temeljito obdela prehod od konfesionalne države do državne nevtralnosti in od liberalne države do dokončne ločitve države in cerkve.

Avtor se v prvem delu ukvarja z zgodovino shizem znotraj krščanstva, potem pa analizira spremembe, ki so se zgodile v odnosih med cerkvijo (cerkvami) in državo s francosko revolucijo. V drugem delu razčenjuje koncepta religije in nacije in koncepta oblasti in tradicije. V tretjem delu naredi pregled razvoja od konfesionalne države do državne nevtralnosti in od liberlane države do “ločitve” (1905). V četrtem delu so ukvarja z drugimi vidiki sekularizacije (z “neodvisnostjo” cerkva) in razmišlja o prihodnosti tega odnosa.

Vsekakor zanimiv pogled – pogled od znotraj – enega najbolj znanih “katoliških” intelektualcev in raziskovalcev na evropsko cerkev (cerkve), na njene vzpone in padce, na napake, ki jih je storila, in na omejene možnosti, ki jih (morebiti) še ima.