Od razpada Jugoslavije v 1990-ih so ti spomeniki doživeli različne usode, od zanemarjanja in fizičnega uničenja do svetovne slave, ki jo je povzročila visokomodernistična vizualna privlačnost določenih spomenikov. Vendar so celoten obseg, široka raznolikost in kompleksen kontekst produkcije spomenikov v socialistični Jugoslaviji, vključno z njegovimi protislovji, ostali v veliki meri neraziskani. Publikacija zapolnjuje to vrzel.
Podprta z bogatim slikovnim gradivom nudi poglobljen in interdisciplinaren premislek o ključnih značilnostih produkcije spomenikov v socialistični Jugoslaviji: Katere spomeniške prakse in komemorativni običaji so ji predhodili? Kako je nanjo vplivala jugoslovanska kulturna in spominska politika? Kdo so bili naročniki in kdo avtorji? Katere so formalne in tipološke značilnosti teh spomenikov? V čem je bila jugoslovanska spomeniška produkcija povezana s sorodno v tujini? Kakšne komemorativne prakse so se razvile v povezavi s temi spomeniki? Kako je ta dediščina sprejeta in ovrednotena danes – tako v državah naslednicah Jugoslavije kot mednarodno?
O urednicah:
Sanja Horvatinčić je raziskovalka na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Posveča se produkciji spomenikov in spominski kulturi v socialistični Jugoslaviji ter vprašanjem dediščine in spominske politike v postsocialističnem kontekstu.
Beti Žerovc je izredna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se osredotoča na področji vizualne umetnosti in umetnostnega sistema v zadnjem stoletju in pol, zlasti njuni vlogi v družbi. Je avtorica več knjig, med drugim: When Attitudes Become the Norm: The Contemporary Curator and Institutional Art (2015, ponatis 2018) ter Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) (z M. Jenko, 2019).
Sodelujoče avtorice in avtor:
Marija Đorđević, Sanja Horvatinčić, Heike Karge, Ljiljana Kolešnik, Vladimir Kulić, Bojana Pejić, Sabina Tanović in Beti Žerovc.
Samo v angleškem jeziku. / Only in English language.