Prvi del knjige poda
zgodovinski in kontekstualni okvir za razumevanje fenomena kuratorstva ter
izriše razpon dejavnosti in pooblastil kuratorja sodobne umetnosti. V
nadaljevanju avtorica obravnava hitro globalno širjenje kuratorstva, analizira
k političnemu levičarstvu nagnjeno sodobno umetnost kot žanr, ki se je razvil v
izrecni povezavi s kuratorji in z umetnostnimi institucijami ter prevprašuje
zmožnosti za dejansko dosego družbenih in političnih ciljev, ki so pripisani
razstavnim in drugim kuratorskim projektom. Nadalje Žerovc raziskuje
značilnosti in nejasnosti vloge kuratorja kot umetnika ter kurirane razstave
sodobne umetnosti kot umetniškega medija, dogodka in rituala. V zadnjem delu
knjige primerja sodobne umetniške dogodke z religioznimi rituali ter vlogo
sodobne umetnostne institucije kot naročnika in producenta s sorodno vlogo, ki
sta jo v preteklosti imeli aristokracija in Cerkev. S tem oporeka obravnavi
umetnostnih dogodkov, razstav ipd. kot avtonomnih stvaritev ter se zavzema za
bolj kritičen pogled na vlogo, ki jo umetnostne institucije igrajo v širšem
družbenem sistemu.
Search
Close this search box.