V knjigi se prepletajo tri ravni: pogansko-mitološka, pravljična in sodobna. Na prvi pogled gre za klasično pravljico, v kateri razvajena princeska čaka na ženina na svojem gradu v Devinu. A Kravos to pravljično matrico domiselno in duhovito postavi v dialog tako s sodobnostjo kot z mitološko preteklostjo oziroma brezčasnostjo. Pripoved je namreč zasnovana kot otroška gledališka predstava oziroma igrokaz, kjer spremljamo sodobne mladostnike, ki imajo generalko za gledališko predstavo, nastalo po pravljici Deva iz Devina in trije junaki.

Ta podvojena zasnova avtorju omogoča, da sproti in obenem z distance komentira osnovni tekst: se danes še sme reči zamorc? Bi bile sodobne princeske zadovoljne, če bi dobile v dar granatno jabolko in ne rubinov? Bi le čakale na snubce, ali bi stvari vzele v svoje roke? Kaj niso nekdaj pod gradom Devin darovali mogočni boginji? Časovni okvir zgodbe je čarobna kresna noč, najkrajša noč v letu. Na ta način se avtor pokloni čudežnosti, brezčasnosti in nespremenljivosti narave. Na igriv, hudomušen način pa se pokloni tudi ljubezni, saj je to univerzalni jezik, ki ga razumemo vedno in povsod, pa četudi brez praprotnega zrna v žepu.

Posebna dimenzija knjige je tudi dialekt, v katerem se med seboj pogovarjajo otroški liki v pripovedi, kadar ne nastopajo v gledališki igri v privzdignjenem, nekoliko arhaičnem jeziku. Tako je knjiga večplastna tudi v jezikovnem smislu. Obenem pa gre tudi za izvrsten, uigran dialog med besedno in likovno govorico dveh mojstrov.

Jurij Devetak, ki je opozoril nase z izjejmnim stripom Nekropola, ne le nenehno drži korak s Kravosovim besedilom, ampak mu vseskozi dodaja tudi lastne duhovite korak s Kravosovim besedilom, ampak mu vseskozi dodaja tudi lastne duhovite komentarje.

Avtor Marko Kravos o zgodbi:

Ta zgodba je pismo: v steklenici čaka, da ga kdo prebere. To upanje goji na svojem kozjem otoku pisatelj, da bi komu zaupal skrivnost, kako se vse prepleta, spreminja in večno vrti. Še sam ne ve, kaj je v zgodbi res, kaj je igra in kaj sanjska resnica, ko pripoveduje o stari veri iz davnine; po meri naše kratke pameti o princesi s tremi imeni, o treh junakih: jutru, dnevu in noči v kresnem času, ko nastopajo tudi trije živalski čudaki, saj je mogoče tedaj razumeti in občutiti vse glasove, vse dišave v vesolju in se potem zgodi, da se v igri spremeniš v princeso, žival ali v sladko zrnko. Junaki nosijo imena po kresniku, imena grajske dame so po slovanskem božanstvu. To so samo besede in slike: vonje, glasove, tudi dotike, naj si bralec domisli sam.

Knjigo v slovenskem jeziku najdete TUKAJ.

Vabljeni k branju prispevka o knjigi na MMC RTVSLO.