Lok esejistike, zbrane v tej knjigi, se vzpenja od Kocbekovih križarskih študentskih let pa skoraj vse do konca ustvarjalnega obdobja, vendar prevladujejo besedila iz povojnega časa. Dramaturgija izbora se pri predvojnih besedilih dosledno drži časovnega načela, povojna pa so razvrščena po vsebinskih sklopih z nedvomno dramaturškim vrhom v zadnjem eseju Kdo sem? Glavni naslov je širokopomenski in opozarja na razpetost človeka v nenehnem dramatičnem naponu med subjektivno svobodo in objektivno (družbeno) nujnostjo, kratek podnaslov pa opozarja na osebno angažirano refleksijo kristjana, umetnika in politika.