Če se ne vrneš je znanstvenofantastični in filozofski roman Anje Radaljac, postavljen v medapokaliptično prihodnost po ekološkem kolapsu, vojnah in razpadu družbenih sistemov.

V svetu romana se ljudje soočajo z izgubo, samomorilnostjo, nadzorom in vprašanjem, kaj pomeni ostati človek v družbi, kjer se razkrajajo tako odnosi kot sama ideja prihodnosti. Roman odpira teme smrti, eskapizma, osamljenosti in zavesti, hkrati pa raziskuje tudi možnost bližine, ljubezni in medsebojne povezanosti.

Anja Radaljac gradi atmosfero razpadajočega sveta skozi fragmentarno, intenzivno in slogovno izrazito pripoved, ki prepleta filozofsko refleksijo, družbeno kritiko in emocionalno izkušnjo likov. Roman se ne opira na klasične znanstvenofantastične obrazce, temveč distopično prihodnost uporablja kot prostor za razmislek o sedanjosti – o nasilju, ekologiji, marginalizaciji in človeški ranljivosti.

Če se ne vrneš je roman o svetu po katastrofi, a tudi o vprašanju, ali je mogoče kljub razpadu še vedno ohraniti odnos do drugega.

✍️ O avtorici:

Anja Radaljac je komparativistka, literarna kritičarka, prevajalka in pisateljica. V svojem pisanju pogosto raziskuje odnos družbe do Drugega, vprašanja nasilja, marginalizacije ter mehanizmov moči in izključevanja. Za svoje kritiško delo je leta 2023 prejela Stritarjevo nagrado, s romanom Če se ne vrneš pa je nominirana tudi za Cankarjevo nagrado 2026.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• distopična literatura
• filozofski romani
• ekološke teme
• sodobna slovenska književnost

Beseda založnika: 

Če se ne vrneš je znanstveno-fantastični filozofski roman o ekološki krizi, nenehnem vojnem stanju, medapokaliptični realnosti, v kateri so se udejanjile vse najbolj temačne znanstvene predikcije za naslednjih nekaj desetletij, ki jih poznamo dandanes.

Nekromantka Judita se poskuša soočiti z osebno izgubo, ki presega izgubo ob smrti, ko ostane edina, ki se spominja Brina, obenem pa jo Miri, fizičarka in programerka, s katero sobiva, seznanja z najnovejšimi odkritji o ‘vsezavesti’, polju, ki ga fizika šele začenja razumeti, a je morda prepozna, saj, kot opozarja miri, ‘vsezavest’ v odsotnosti odnosnosti začenja razpadati. A ker materialnost v če se ne vrneš izhaja iz zavesti in ne obratno (skladno z materialistično razlago sveta), se začenja sama materialnost krhati in (potencialno) izginjati. Manj kot je stika – s svetom in sobitji – bolj začenjajo ljudje čutiti brezup; v medapokaliptičnem stanju bežijo v smrt in izbrise, Judita, Miri ter majhne odporniške celice znanstvenic, nekromantk in umetnic pa skušajo ugotoviti, ali se še da karkoli rešiti – in kako.

Zamislite si, da bi lahko z obiskom najbližjega centra za izbris pozabili na vse, kar se vam je zgodilo, vsi bi pozabili vas in resetirali bi svoje življenje ter poskusili znova. Še več: zamislite si, da bi z gotovostjo vedeli, da je smrt samo prehod v neko drugo realnost. A zamislite si tudi, da bi se vam zdelo, da nimate druge izbire in da je tam zunaj nekdo, ki se vas vendarle spomni.