🖋️ Medeja se maščuje, Sofoniba raje umre, kot da bi postala ujetnica, Teodora pa za svojo vero tvega življenje. Tri junakinje pokažejo, kako je Corneille videl žensko junaštvo v svetu, ki ga obvladujejo moški.
Kaj pomeni biti junakinja v svetu, v katerem so moč, politično odločanje in svoboda predvsem moški privilegiji? Ženske tragedije združujejo tri dela Pierra Corneilla – Medejo, Sofonibo ter Teodoro, devico in mučenico – in skozi tri zelo različne ženske usode odpirajo vprašanja moči, upora, časti, ljubezni in žrtvovanja.
Izbor je zanimiv že zato, ker predstavi tri različne obraze Corneilleve tragedije: mitološkega, zgodovinskega in krščansko-mučeniškega. Junakinje prihajajo iz različnih svetov in obdobij, toda povezuje jih položaj ženske, ki se noče preprosto podrediti vlogi, ki ji jo določajo drugi.
Z Medejo se je Corneille leta 1635 odvrnil od komedije, s katero je začel svojo dramsko pot, in se prvič spoprijel s tragedijo. Pri tem je posegel po eni najznamenitejših in najbolj kontroverznih ženskih figur antike.
Njegova Medeja se naslanja predvsem na Evripidovo in Senekovo različico mita. Jazon je Medejo zapustil zaradi druge ženske, ona pa se na izdajo odzove z maščevanjem, ki preseže vse meje. Corneille tako prevzame antično zgodbo o čarovnici, tujki, zapuščeni ženi in materi ter jo preoblikuje skozi poetiko francoskega 17. stoletja. Gre za prvo pomembnejšo poantično dramsko predelavo mita o Medeji.
Sofoniba nas iz mitologije prestavi v zgodovinski svet druge punske vojne. Naslovna junakinja je numidijska kraljica, katere usoda je povezana z bojem med Rimom in Kartagino.
Corneille je zgodbo oblikoval pod vplivom Livijevega zgodovinopisja. Ko Sofonibi grozi, da bo postala rimska ujetnica in bo kot vojni plen odpeljana v Rim, izbere smrt. Zastrupi se in tako ohrani tisto, česar ji sovražnik ne more odvzeti – lastno odločitev o svoji usodi. Uradna predstavitev izdaje njen pogum namerno postavlja v kontrast s strahopetnostjo njenega moža.
Tretja tragedija odpre povsem drugačen svet. Teodora, devica in mučenica je krščanska tragedija, postavljena v čas cesarja Dioklecijana in preganjanja kristjanov.
Corneille je snov črpal iz sv. Ambrozija, v ospredje pa postavil notranji svet krščanske mučenice, katere vera in odločitev jo pripeljeta v konflikt z oblastjo.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- francoski klasicizem,
- Medeja in antična mitologija,
- ženske junakinje v književnosti,
- tragedija in evropska dramatika,
- sodobna branja vprašanj spola.
✍️ O avtorju:
Pierre Corneille (1606–1684) je eden najpomembnejših francoskih dramatikov 17. stoletja in poleg Racina ter Molièra osrednje ime francoskega klasicističnega gledališča.
Sprva je pisal predvsem komedije, z Medejo pa se je usmeril v tragedijo. Njegov veliki preboj je sledil s Cidom (1637), pozneje pa je ustvaril dela, kot so Horacij, Cina in Pompejeva smrt, ki sodijo v vrh francoske klasicistične dramatike.
📖 O knjigi:
Ženske tragedije so slovenski izbor treh Corneillevih dram: Medeje, Sofonibe ter Teodore, device in mučenice. Vse tri tragedije je prevedla Marija Javoršek, spremne študije pa so prispevali Maja Sunčič, Tone Smolej in Miran Špelič. Prav spremna besedila so pri tej izdaji pomemben del knjige, saj Corneilleve junakinje postavljajo v širši kontekst antičnega izročila, francoskega klasicizma, krščanstva ter vprašanj spola. Knjiga je izšla leta 2009 kot 12. zvezek zbirke Dialog z antiko, ki sistematično predstavlja temeljna dela antične književnosti slovenskim bralcem.
