Katere poteze neprilagojene Magdalene odkrijemo v njeni hčeri Bibi, ki je v najstniških letih odšla od doma in se vrnila šele, ko je bila mama na smrtni postelji? In kateri obraz najstarejše, Sofije, ki je po svojih najboljših močeh prebrodila drugo svetovno vojno, lahko uzremo v najmlajši, študentki prava Miji? Bi morali njihove zgodbe brati kronološko, da bi prišli na sled Zgodbi/Zgodovini, ki se kot podtekst izpisuje v toku bolj ali manj naključnih dogodkov? Ali torej različno zaporedje zgodb osvetli različne podobe življenja? Ali pa podobe živijo le v Bibi, ki razlomljena na začetek in konec pripovedi vse oklepa, kakor bi morda lahko razumeli pisateljičino zapovrstje? In ne nazadnje: so štiri generacije dovolj, da se osvobodimo prtljage nerazrešenih konfliktov, ali pa frustracije ne izginejo, temveč zgolj spremenijo svoje naličje?

Bralcu je prepuščeno, da Babuškin kovček sestavi po lastnem navdihu in ustvari svoje videnje zgodbe.

O avtorici: 

Slovenska pisateljica Mirana Likar (1961) je diplomirala iz slovenistike in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer tudi živi. Leta 2007 je zmagala na festivalu mlade literature Urška, leta 2009 objavila Sobotne zgodbe, za katere je bila nominirana za prvenec leta in dvakrat za nagrado Dnevnikova fabula, in zatem Sedem besed (2012), ki so bile po izboru kulturne redakcije časopisa Delo uvrščene med pet knjig, ki so zaznamovale leto 2012 na Slovenskem, zgodba Nadin prt iz te zbirke pa je bila leta 2013 uvrščena v antologijo evropske proze Best European Fiction. Večkrat je zmagala na natečajih za kratko zgodbo, med drugim leta 2015 na mednarodnem natečaju Lapis Histriae z Jutrom zadnjega dne iz njene tretje zbirke zgodb Glasovi (2015). Babuškin kovček je njen romaneskni prvenec.