Vseskozi zajemajoč iz konkretnega sveta je Andrej Brvar slovensko poezijo razprl številnim atomiziranim detajlom iz mestnega življenja, sveta tehnologije, medijske resničnosti in vsakdanjih doživetij, ki v njej zavzemajo mesto, enakovredno naravnemu svetu.

V zgodnji, avantgardistični fazi, je tako z značilno robatim humorjem in plastičnim katalogom, ki je iz poezije izgnal skorajda sleherno metaforo, kontriral lahkotnemu fenomenološkemu preigravanju; v drugem ustvarjalnem obdobju, ki traja vse do danes, pa izstopajo organsko celovite zgodbe, ki jih prežemajo mehkoba, mitska moč spomina in odprtost do soljudi. Z zanosom večnega popotnika in z visoko naelektreno pesniško dikcijo je Transverzala povabilo bralcu k živemu čudenju nad na novo odkritim tukaj in zdaj.

O avtorju:

Andrej Brvar (1945), pesnik, publicist in urednik, je diplomiral iz primerjalne književnosti in italijanskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti. Bil je urednik za leposlovje pri založbi Obzorja in nato pri študentski založbi Litera. Od vsega začetka svojega ustvarjanja je bil povezan z družbenokritičnimi in avantgardističnimi tokovi. Tako je kot član skupine 442, ki je združevala znane slovenske umetnike in književnike, leta 1969 sodeloval v gledališki predstavi Žlahtna plesen Pupilije Ferkverk v režiji Dušana Jovanoviča. Bil je član znamenite mariborske peterice, ki se je v zborniku Skupaj iz leta 1973 zavzela za kulturni policentrizem. Izdal je devet pesniških zbirk: Slikanica (1969), Kdo je ubil holoferna (1973), Pesmi (1975), Osemnajst pesmi plus Dodatek (1979), Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka (1981), Pesnitve in Pesmi (1990), Popoldan (1996), Naplavine (2004) in Material iz leta 2013. Napisal je tri knjige za otroke in mladino in več radijskih iger. Izbral in uredil je antologijo slovenske pesmi v prozi Brez verzov, brez rim, njegova publicistična besedila pa so izšla v knjigah: Odzivi (2003) in Novi odzivi (2015). Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1991), Kajuhovo nagrado (1989), dvakrat Glazerjevo listino mesta Maribor (1991, 2001) ter Glazerjevo (2014) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2015). Njegovo poezijo prevajajo v večino evropskih jezikov.