Raziskave, ki so bile izvedene v preteklosti, teh nejasnosti niso obravnavale sistematično. Te med drugim vključujejo:

• primerjavo učinkov zdravstvene pismenosti in drugih dejavnikov cepljenja;
• učinke zdravstvene pismenosti na cepilsko vedenje, ki se potencialno razlikujejo med družbenimi skupinami;
• odsotnost raziskav, ki bi validirale instrument zdravstvene pismenosti v različnih ciljnih populacijah ter preučile njegovo zanesljivost, veljavnost in napovedno moč pri razlagi odločitev o cepljenju.

dr. Mitja Vrdelja:

Zdravstvena pismenost se povezuje s številnimi determinantami zdravja. Zato je koncept tako zelo pomemben in potrebuje vso našo pozornost in ukrepe, ki bodo na nivoju posameznikov in populacije krepili zdravstveno pismenost. Avtorji monografije so pojmu posvetili veliko raziskovalne pozornosti in skozi preglede literature natančno razložili koncept z vsemi njegovimi dimenzijami. Poleg tega so zdravstveno pismenost proučevali tudi skozi prizmo cepljenja, ki predstavlja enega od največji javnozdravstvenih uspehov in hkrati enega od največji javnozdravstvenih izzivov. Vsebina znanstvene monografije je relevantna, aktualna in izredno bogata. Prestavlja eno od najpomembnejših del s tega področja do sedaj pri nas in nadvse pomembno branje za številne deležnike (v zdravstvu in tudi širše), ki delujejo na tem področju.

dr. Marina Tavčar Krajnc:

Znanstvena monografija je pomembno delo, ki poglobljeno obravnava zdravstveno pismenost in pereče vprašanje nizke precepljenosti in nezaupanja v cepljenje. Ponuja celovit pregled trenutnega stanja in ponuja konkretne rešitve za izboljšanje zdravstvene pismenosti in precepljenosti v Sloveniji in širši evropski regiji. Avtorji skozi pregled literature in lastno analizo empiričnih podatkov temeljito raziskujejo različne dimenzije in njihov vpliv na cepilno vedenje. Ta pristop omogoča bralcu celovit vpogled v kompleksnost problema in ponuja trdno podlago za nadaljnje raziskave in ukrepe. Knjiga je bistveno branje za vse, ki se ukvarjajo z javnim zdravjem, zdravstveno politiko in družboslovnim raziskovanjem na področju cepljenja, zdravstvene pismenosti in zdravstvenih vedenj in izidov. Monografija ne ponuja le poglobljenih teoretičnih vpogledov, ampak tudi praktične rešitve, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju zdravstvene pismenosti in povečanju precepljenosti. To delo je pomemben korak naprej v razumevanju in reševanju ene najbolj perečih zdravstvenih problematik današnjega časa.

Sodelujoči avtorji:

• izr. prof. dr. Andrej Kirbiš, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (urednik, avtor),
• asist. Monika Lamot, Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (avtorica),
• asist. Maruša Lubej, Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (avtorica),
• asist. Žiga Petraš, Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (avtor),
• red. prof. dr. Marija Javornik, Oddelek za pedagogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (avtorica),
• izr. prof. dr. Boris Vezjak, Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (avtor),
• doc. dr. Melita Koletnik, Oddelek za prevodoslovje, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (avtorica),
• Vanesa Korže, Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (avtorica).