Max na begu iz nacistične Nemčije v Brazilijo doživi brodolom in se znajde sredi oceana v pomožnem čolniču s cirkuškim jaguarjem, ki je bil med tovorom na njegovi ladji. Da ga zver ne bi požrla, ji mladenič začne za hrano loviti ribe; nekega dne ga jaguar ubrani pred morskim psom, ki napade čolnič …

Maxu se »novi svet« kaže kot idilična obljubljena dežela, utopično zatočišče. Brž pa se izkaže, da »stari« in »novi« svet le nista tako različna in tudi ne nepovezana, ter da demonom iz starega sveta – ne tistim v družbi okrog protagonista ne tistim v njegovi glavi – ni mogoče preprosto uiti čez morje. Soočenja z različnimi mačjimi zvermi, po katerih nosijo naslove posamezna poglavja novele Max in mačji rod (Max e os felinos, 1981) označujejo težavne etape protagonistovega družbenega in duševnega dozorevanja.

O avtorju: 

Moacyr Scliar (1937 – 2011) se z desetinami knjig za otroke in odrasle uvršča med najbolj znane brazilske pisatelje. V svojih značilno kratkih, minimalističnih pripovedih s fantastičnimi prvinami se je pogosto ukvarjal z vprašanji imigrantske, zlasti judovske identitete v diaspori (roman »Kentaver na vrtu«, O Centauro no Jardim, 1980). Zunaj Brazilije je najbolj znana njegova novela Max in mačji rod, na osnovi katere je nastal z bookerjem nagrajeni roman kanadskega pisatelja Yanna Martela Pijevo življenje, saj je narava razmerja med knjigama postala predmet mednarodnega literarnega škandala.