Bralec bo med prebiranjem gotovo začutil, da so mu zgodbe blizu, domače, kot bi jih že doživel ali jim bil priča v okolju.

Avtorica paberkuje like in motive iz običajnega življenja, prav v tem najtežje najdemo lepoto – njej to uspe; lepota življenja se v njenih zgodbah skriva v njegovi nepopolnosti, vsakdanjosti in običajnosti. Sporočila, ki nam jih pušča kot bralcem, pa so brezčasna – boleče občečloveška.

Obenem vse zgodbe prežema neke vrste prvinskost, slednja je v zgodbah mojstrsko združena s toplino. V tem prepletu se osvobajajoče zavemo, da čisto vsi bijemo podobne osebne bitke z življenjem v času in prostoru, ki nas obdajata. In v teh vsakdanjih izzivih je umetnost človeškega bivanja prav poiskati lepoto in smisel. Pri tem so nam zgodbe lahko v pomoč.

Zgodbe so izhajale v reviji Ognjišče.

O avtorici: 

Darinko Kozinc je mehkoba vipavske pokrajine oblikovala po svoje:  ljudje in dogodki ob meji zaznamovani s sledovi in tragiko zlasti dveh vojn, fašističnega nasilja in upora, aleksandrinstva, neprodušna meja v kasnejšem razpiranju…pa so neizčrpen vir za literarno ustvarjanje.

Darinka Kozinc je po poklicu univ. dipl. inž. lesarstva in magistra znanosti. Že kot študentka je začela delati na letalu pri Inex Adrii Aviopromet, nato se je zaposlila  kot predavateljica strokovnih predmetov, kasneje je bila dolgoletna ravnateljica Srednje lesarske šole Nova Gorica, prva predsednica KS Solkan in tudi prva profesionalna podžupanja občine Nova Gorica.

Prve pesmi je objavila že kot osnovnošolka, kot dijakinja in študentka je pisala kratko prozo in pesmi za različne mladinske revije. Dobila je več literanih nagrad, tudi mednarodnih, Mestna občina Nova Gorica ji je leta 2017 podelila Bevkovo nagrado, v letu 2022 pa je dobila nagrado mira. Je članica PEN.

Za seboj ima objavljeno večje število otroških knjig (25), nekatere je sama tudi ilustrirala, dve pesniški zbirki, pet knjig kratkih zgodb in dva romana ter eno strokovno knjigo. Več knjig je že prevedenih v angleški, češki, italijanski in srbski jezik, najbolj ponosna pa je na prevod aleksandrink v arabski jezik.

Živi in dela v Solkanu in je predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Goriškega literarnega kluba GOvoRICA.