Knjiga je vrhunska literarna umetnina. Čeprav se na začetku zdi podobna sedaj tako popularnim kriminalkam, kmalu zapelje v fantazijske vode v najboljšem pomenu besede.

Zapis o knjigi, ki je izšel 02. 06. 2022 v Washington postu odlično prikaže, kaj nas čaka:

Triindvajseta knjiga Zorana Živkovića Bela soba, /…/ se začne s stavkom “Ivana je izginila”. Le nekaj ur kasneje primer pogrešane osebe – ki jo je Živković sam prijavil policiji – preraste v nacionalno, celo mednarodno varnostno krizo, ki grozi z zlomom svetovnega spleta.

Sprva se zdi, da je Ivana po dveletnem razmerju preprosto zapustila Živkovića – dokler ne dobi prvega v nizu njenih elektronskih sporočil. V sporočilu je le povezava, ki vodi do videa, ki prikazuje Ivano sredi džungle. Toda kako ji je uspelo priti do Šrilanke v le nekaj urah in brez potnega lista? Višja inšpektorica Sanja Mrvaljević po posvetu s sodelavci iz službe za informatiko poroča zaskrbljenemu Živkoviću, da”nekaj ni v redu s povezavo”.

Pravzaprav “to sploh ni povezava”, kaj pa je, nihče ne ve.

Ko ure minevajo, novi prihajajoči videoposnetki le še povečujejo uganko. V eni od njih Ivana, čeprav je sladkorna bolnica, nenasitno jé brownije; v drugi pa, čeprav nima glasbene izobrazbe, na violino virtuozno zaigra neko neznano skladbo. Živković končno začne dojemati, kaj je tisto, kar videe povezuje, a se tudi njemu izmika končni pomen.

Tako kot drugi Živkovićevi romani in zgodbe je tudi Bela soba res mojstrsko premišljena – temelji na klasični enotnosti časa, kraja in dejanja – in deluje očarljivo skrivnostno. /../

Če ste oboževalec Borgesa, Escherja ali Harukija Murakamija, preprosto morate prebrati Zorana Živkovića. /…/

📌 Naslovnico je tudi za knjigo v slovenskem prevodu narisala japonska umetnica Youchan Ito (Togoru Art Works).