Blues

Ker je to tudi zbirka o tišini opazovanja, o vzdušju, ki ga začutiš vsakič, ko se katera izmed pesmi sprehodi (nevede ali vede) po domačem mestu subjekta. Kajti pesniški prvenec nas pač zaziba v različne lege – tako jezikovne, odnosne kot stanja občutenja; a to ni navaden sentiment, gre za veliko več. To občutenje namreč preraste v različna vprašanja minulosti in nostalgije. Je zgodba posameznika, ki je hkrati kolektivna.

Blues je pesniški prvenec besedne igre, specifičnega znanja o določenih rečeh in občutek trajanja spomina. Obravnavane pesmi so kot pretočni sprehodi, na katerih je vredno obstati in se zazreti v določene trenutke, mogoče celo ljudi ali okna. Da lahko ranljivo odvežemo in pogledamo stvari in dogodke, ki so včasih tako samoumevni ali pa so že minili. Predstavljajo blues in jazz, ki se smelo vrtita (tudi) v ozadju.

Tonja Jelen

**

Vid preprosto ni ta, za katerega bi se zdelo, da kaj skriva, da bi kadar koli pomislil: Ja, kaj bodo pa drugi rekli? Zato me je po tihem malo čudilo, da o nečem pa vendarle nikoli nič ne napiše … Verjetno je duhoviti, družabni osebi najtežje prav to. Odreči se distanci do sebe, ki nam jo omogoča humor. Spregovoriti o svojem intimnem doživljanju dvojine.

Zdaj je spregovoril.

Samira Kentrić

**

MED PLATNICAMI

enkrat si te bom sposodil

kot v knjižnici knjigo

razprl platnice

in zakopal obraz

da se naužijem vonja

tvojih listov

lačno bom požiral

odstavke

poglavja in besede

se dotaknil

vsake vejice in pike

vse do srečnega konca

na tvoji zadnji strani

potem preberem te še enkrat od začetka