Pred mostom

Šeršolja je pesnik, ki zelo koncizno gradi pesem, pri njem je konstrukcija zagotovljena in zgotovljena. /…/

Ko bo “Sonce skrilo svoj pogled,” bo Aleksander Peršolja ostal živ, kot senca, kot utrip srca, kot nemirni mislec in predvsem kot pesnik, ki ne le da je povsem samosvoje obogatil slovensko poezijo, temveč kot avtor, ki je v več desetletnem pisanju poezije sezidal hram iz klenih, a vendar mehkih in krhkih, predvsem pa prenikavih verzov.

Iz spremne besede Jurija Hudolina