K talibanom in piratom

Avtorja, kot popotnika srečamo v zgodbi, ki se mu je zgodila v vojnem Afganistanu, tam so ga zajeli, saj so ga imeli za talibanskega vohuna… Burno dogajanje še kar ne pojenja, ko se mu končno uspe prebiti nazaj v Iran.
Za vsem tem se knjiga prične polniti z zgodbami iz Rusije, Mogolije in vseh bivših sovjetskih držav. Potovanje se nadaljuje do ponovnega obiska Irana in prehoda na Arabski polotok, kjer se spet sreča s skorajšnjo smrtjo…

Več ali manj se avtor neprestano plete z lokalnimi ljudmi in prav s takim načinom potovanja so se zgodbe nizale ena za drugo…

Odlomek iz knjige:

Tudi jaz sem zaspal. Verjetno je bilo pozno ponoči, ko sem se zbudil v kravalu, vpitju in pregovarjanju v mongolskem jeziku. Niti oči nisem odprl, bil sem utrujen in brez vsake energije, da bi se vpletel v prepir. Se bodo že zmenili brez mene. Samo mirno sem poslušal. Spal sem na tleh na sredini jurte, na zloženih odejah. Tik zraven mene pa se je dogajalo, saj sploh ne vem, kaj. Vem samo to, da sem slišal štiri ljudi. Nekako sem doumel, da sta dva nova moža prišla na obisk k mojima gostiteljema. Jasno mi je bilo, da so bili pod vplivom alkohola. Vohal sem ga in kmalu tudi slišal, saj so bili njihovi pogovor brez vsakega nadzora. Nekajkrat sem čutil, ko me je kdo oplazil s čevljem…

Knjiga je bila leta 2017 izbrana med tri najboljše potopise, nominirane za nagrado ‘Krilata želva’, ki se podeljuje za najboljši slovenski književni potopis preteklega leta.