Viki Grošelj je bil najmlajši član odprave Makalu 1975 in deležen najlepšega možnega stika z najvišjim gorstvom sveta. Kot popolnemu himalajskemu zelencu, takrat je bil sploh prvič v Himalaji, mu je bilo dano stopiti na vrh in se tudi srečno vrniti v dolino. Doživel in preživel je vse, kar si je bilo, mlademu zagnanemu plezalcu, takrat mogoče želeti. Makalu ga je zaznamoval za vselej.

Ob pisanju knjige je želel še enkrat podoživeti vse, kar se je tiste izjemne jeseni leta 1975 dogajalo na poti pod goro, v njeni južni steni in na njenem previharjenem vrhu. Prav tako pa obuditi spomine na čas po Makaluju. Kaj se je dogajalo deset, dvajset, trideset, štirideset in petdeset let kasneje. Ta leta okroglih obletnic so v knjigi tudi podrobneje opisana.

Na prvi slovenski osemtisočak, 8481 metrov visoki Makalu, se alpinisti niso povzpeli po smeri prvopristopnikov ali po kakšni drugi od že preplezanih. V markantni 2500 metrov visoki južni steni gore so preplezali novo, prvenstveno smer. Eno prvih v velikih stenah osemtisočakov v tistem času. Še danes ima »Jugoslovanska smer«, poimenovali so jo po državi, katere del so takrat bili, ugledno mesto v svetovni zgodovini himalajizma. Takrat jim še ni bilo čisto jasno, kaj jim je uspelo. Vrednost dosežku je prinesel čas.

Reinhold Messner je na prelomu tisočletja njihov vzpon uvrstil med 32 največjih svetovnih dosežkov v velikih stenah Himalaje v prejšnjem stoletju. O njihovem uspehu je zapisal: »Nisem mogel preplezati južne stene Makaluja. Tako elegantna stena! Tako čista linija! Fascinantna smer. Idealen vzpon! … Velik uspeh tovarištva in skupnega dela, ki ga Slovenci niso samo idealizirali, ampak udejanjili.«

Uspeh na Makaluju je sprožil pravi plaz vrhunskih slovenskih dosežkov v Himalaji. Slovenski alpinizem pa je stopil ob bok himalajskim velesilam.

O avtorju:

Viki Grošelj je vrhunski alpinist, himalajec, gorski vodnik in reševalec. Po poklicu športni pedagog. Kot alpinist je, poleg številnih vzponov, ki jih je opravil v domačih in tujih gorah, sodeloval na več kot tridesetih odpravah v inzvenevropska gorstva. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Kot prvi Slovenec se je povzpel na najvišje vrhove vseh sedmih celin. Julija 2022 je s smučarskim spustom s 7134 metrov visokega Pik Lenina v Pamirju (poleg načrtov 8000+ in Najvišji vrhovi celin) dokončal svoj tretji alpinistični projekt Na smučeh od 0 do 8000 metrov, s katerim se je ukvarjal 30 let. Je avtor 20 knjig in soavtor več kot dvajsetih. Od julija 2023 je prvi Slovenec na seznamu Rock & Ice Stars, ki ga je leta 2006, ob odprtju svojega največjega gorniškega muzeja Firmian v Bolzanu, dal na steno vgravirati sloviti alpinist Reinhold Messner. Na njem je trideset pomembnih imen svetovne zgodovine tradicionalnega alpinizma.

Iz medijev: 

• Ksenja Tratnik: 50 let od osvojitve pete najvišje gore sveta: “Makalu nas je zaznamoval bolj, kot smo si mislili”; MMC RTVSLO (30. 07. 2025)

🎦 Video predstavitev knjige ob Dnevu slovenskega športa 2026: