Bogovi se nam smejijo

V zgodbah, katerih medsebojne odmeve zaznavamo preko subtilnih povezav, srečamo moškega, ki se nekega dne odloči radikalno izstopiti iz spon civilizacije, prevprašujemo prave in krvave pomene trka kultur preko samomorilskih ljubimcev iz Heidelberga in Istanbula, se spustimo do prometejskih vprašanj, ki se odpirajo rudarju ob nenadejani nalogi odkopavanja zasutih množičnih grobišč, vse do razmisleka o tem, česa je sploh zmožna ljubezen ob zgodbi o varnostniku v arheološkem muzeju, ki zaradi volje, močnejše od njegovih čustev, pokonča svojo Evridiko. Čeprav smo naučeni o mitih razmišljati kot o zgodbah, iz katerih lahko črpamo modrost, se v knjigi izkaže, da nas miti – ko se prično njihovi notranji mehanizmi udejanjati v nas, posameznikih iz mesa in krvi – največkrat predvsem zavedejo in iz nas naredijo tragikomične junake usode, ki se jim bogovi kvečjemu posmehujejo.