Medtem ko se bratovo zdravje vztrajno slabša, tudi zaradi zlorabe alkohola in marihuane, pripovedovalec obuja spomine na njuno najstniško življenje, polno zabav in homoseksualnih ljubezenskih odnosov. Pomembno vlogo v romanu ima tudi Smrt, ki se proti koncu vse pogosteje pojavlja, kar dodaja simbolno razsežnost pripovedi, ki je kruto iskrena in prežeta s kritiko nasilne družbe, kolumbijske politike in katolicizma.

Roman izhaja iz nekaterih avtobiografskih dejstev, kot sta rojstni kraj in bratova usoda, ta pa podobno kot pri drugih delih Fernanda Valleja prehajajo v fikcijo.

O avtorju:

Mehiški pisatelj Fernando Vallejo (1942) je v Kolumbiji rojeni pisatelj, filmski ustvarjalec in esejist, ki je od leta 2007 mehiški državljan in se je javno odrekel kolumbijskemu državljanstvu. Po študiju biologije se je v Italiji izobraževal o filmskem ustvarjanju, zaradi cenzure in težav pri filmskem delu v Kolumbiji pa je odšel v Mehiko, kjer je začel snemati filme (predvsem o nasilju v Kolumbiji) in pisati romane.

Prevladujoča tema njegovih romanov je njegovo življenje, piše večinoma v avtobiografskem slogu in v prvi osebi, tako da je meja med fikcijo in avtobiografskimi dejstvi večinoma nejasna. Med njegovimi najbolj znanimi deli je roman Devica sikarijev (La virgen de los sicarios (1994; slov. prevod 2014), po katerem so leta 2000 v ZDA posneli film (Our Lady of the Assassins). Za roman Brezno (El desbarrancadero, 2001) je leta 2003 prejel nagrado Rómula Gallegosa, ki jo podeljujejo za roman, napisan v španščini. V slovenščino sta prevedeni tudi esejistično delo Vlačuga babilonska (La puta de Babilonia, 2007; slov. prevod 2011) ter roman Vzporedna ulica (La rambla paralela, 2002; slov. prevod 2018).