Zgodba govori o premožni meščanski družini Pavlović, ki je v času pred drugo svetovno vojno kot del beograjske intelektualne elite uživala brezskrbno, s kulturnimi in družabnimi dogodki zapolnjeno življenje. Vojna, še bolj pa spremembe družbenega reda po osvoboditvi so nesrečno družino pahnile na sam rob preživetja. Glavna junakinja romana, Milica Pavlović, na starost obuja spomine na preteklost, na iskrenje mladosti in povojne politično pogojene šikane, ki so jo, nepripravljeno, oropale dostojanstva, ji uničile vero v dobro, vendar ne zlomile.
Pisateljica v jezikovno zahtevnem pripovednem slogu kot pronicljiva opazovalka poda luciden pregled neke dobe, kjer so določene vrednote skupaj s propadom meščanstva izginile za vedno. Roman je v srži avtobiografija, kjer v zgodbi staršev avtorica izpove hrepenenje po izgubljenem otroštvu, katerega je v enem svojih intervjujev opisala kot prelepo.
Vir: dobreknjige.si


