Nenavadni kameleon

Zadovoljna je, kadar recenzenti napišejo, da E. odpira globok razkol v navidezno vsakdanjem. Želi si, da bi jo brali med vrsticami, in trmasto zatrjuje, da ljudje nikdar niso to, kar se na pogled zdi, da so, in da je lahko kratko srečanje med dvema človekoma bolj nevarno, bolj zanimivo in bolj odločilno kot potovanje na Mesec. E. je samouk in tu in tam o kaki stvari veliko ve. Njeno edino častivredno delo je bilo, ko je nekaj časa pomagala puliti plevel. Sicer pa je slikarka, ilustratorka, prevajalka in avtorica dveh risanih serij, v katerih različne osebe, na primer nune, Sveta Lucija, ljubeznive soproge, krvi željne lezbijke in zoprne majhne deklice skupaj ilustrirajo tezo, da ni tako lahko biti ženska. Če E. zastavimo vprašanje: "Ali imaš kak kredo", se zbega in pravi: "Kako je lahko človek hkrati edinstven in del skupnosti? Kako more biti hkrati normalen in nenormalen? Mora človek v resnici umreti? Zakaj je tako nesrečen od tega, da ves čas poskuša biti srečen?" (avtorica o sebi)