Kaj se zgodi, ko znamenite misli velikih pisateljev, filozofov, znanstvenikov in umetnikov pridejo v šape Malega muca? Marjan Manček je 154 izrekov z vseh vetrov spremenil v duhovite stripovske miniature, v katerih njegov legendarni mačji junak modrost preizkuša po svoje. Knjiga za mlajše in starejše bralce, ki dokazuje, da so lahko velike misli tudi zelo zabavne.
Kaj imajo skupnega William Shakespeare, Albert Einstein, Ivan Cankar, Srečko Kosovel in Kurt Cobain? Vsi se s svojimi mislimi znajdejo v družbi Malega muca, enega prepoznavnih junakov Marjana Mančka.
Modre misli Malega muca so zbirka 154 izrekov znanih domačih in tujih osebnosti, ki jih je Manček razvrstil v 17 tematskih sklopov in vsakega interpretiral v kratkem stripu s tremi sličicami. Besede tako ne ostanejo same na strani: Mali muc jih s svojimi dogodivščinami, reakcijami in značilnim Mančkovim humorjem spremeni v drobne vizualne zgodbe.
Manček citatov ne uporablja zgolj kot zbirko življenjskih modrosti, ampak se z njimi poigrava. Risba lahko pomen izreka podkrepi, obrne ali mu doda novo, hudomušno razsežnost. Bralec tako najprej prebere misel, nato pa pogleda, kaj je z njo naredil Mali muc – in jo morda prav zaradi tega vidi nekoliko drugače.
Knjiga ima tudi svojo zgodovino. Gre za prenovljeno in razširjeno izdajo Mančkove knjige Velike misli malega muca: 100 izrekov iz vseh vetrov, ki je prvič izšla leta 1990 pri Mladinski knjigi. Nova izdaja iz leta 2017 je prvotnih sto izrekov razširila na 154.
Čeprav je Mali muc stripovski junak za mlajše bralce, knjiga ni omejena samo nanje. Otrok lahko uživa v mačjih dogodivščinah in humorju, starejši bralec pa prepoznava avtorje izrekov, njihove pomene in Mančkove vizualne domislice. Prav zaradi te dvojnosti je Modre misli Malega muca mogoče brati kot otroški strip, družinsko knjigo ali igrivo zbirko misli, ki jo lahko odpremo kjer koli in vsakokrat odkrijemo kaj novega.
🏆 Kakovost knjige je prepoznala tudi strokovna javnost:Modre misli Malega muca so prejele znak Zlata hruška, priznanje za kakovostno mladinsko knjigo.
Marjan Manček (1948) je slovenski ilustrator, stripar, karikaturist in filmski animator. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz angleščine in zgodovine, po krajšem obdobju učiteljskega in uredniškega dela pa se je posvetil svobodnemu poklicu. Prve karikature je objavljal že kot gimnazijec v humorističnem tedniku Pavliha.
V svoji dolgoletni karieri je ilustriral več kot 200 knjig ter likovno interpretiral dela številnih pomembnih slovenskih avtorjev, med njimi Nika Grafenauerja, Toneta Pavčka, Borisa A. Novaka, Miroslava Košute, Saše Vegri in Polonce Kovač. Ustvaril je tudi vrsto lastnih junakov in stripovskih svetov, med njimi Malega muca, Modrega medvedka, Cufka, Medvedka Brunda in Hribce. Slednje je prenesel tudi v animirani film, ustvarjal pa je še za lutkovno gledališče ter razstavljal doma in v tujini.
Njegovo ustvarjanje zaznamujejo prepoznavna risba, ekonomična pripoved, igrivost in humor, s katerim zna nagovoriti tako otroškega kot odraslega bralca.
Risoroman Vojna prikaže vojno, ki je spremljala razpad Jugoslavije, natančno takšno, kot je bila: absurdno, polno protislovij, strahu, groze, nesmisla.
In čeprav je zgodba vojaškega nabornika JLA v šentviški kasarni med slovenskim osamosvajanjem v letu 1991, ki jo Goran Duplančić pripoveduje skozi risbe, zgodovinsko zelo natančna, pa takšna zgodba nikjer na območju nekdanje Jugoslavije ne more postati del zgodovine in »uradnega« spomina na čas, ko je skupna država razpadla na več nacionalnih držav. Ne samo zato, ker gre za strip, in niti ne zato, ker njegov avtor ni zgodovinar, temveč teoretični fizik, ampak predvsem zaradi tega, ker velike zgodbe, na katerih temeljijo te nove nacionalne države, ne prenesejo absurdnosti, strahu in protislovij ali česar koli, kar bi lahko zasenčilo njihovo zmagoslavje.
NAGRAJENA KNJIGA
